Ko študent na socialo gre, jupajdi jupajda

Ko študent na socialo gre, jupajdi jupajda

Oddaja
27. 3. 2020 - 16.00

Poslušate oddajo, v kateri bomo poskušali ugotoviti, kakšne načrte imajo ŠOS in njene sestavne članice pri razporejanju sredstev in rezih v luči upada študentskega dela. Pogledali bomo, za koliko je študentsko delo upadlo, kako visoke funkcionarske plače bomo financirali tisti, ki še vedno delamo, in kakšne možnosti imajo študenti že zdaj, da prejmejo finančno pomoč.

Zaenkrat nam študentski servisi še niso mogli dati točnih informacij, kolikšen upad študentskega dela beležijo v času epidemije, saj se marec še ni zaključil in obračuni za ta mesec še niso opravljeni. Ocenjujejo pa, da bo upad znašal nekje med 50 in 90 odstotki. V poslu posredovanja študentskega dela se za svoj delež dobičkov bori 19 servisov, od katerih ima eden, e-Študentski servis, skoraj 70 odstotkov tržnega deleža in okrog 100 milijonov evrov prometa letno. Slednji ocenjuje, da bo upad študentskega dela znašal vsaj 50 odstotkov. Najbolj črnogledi so v manjših servisih, mnogi izmed njih obvladujejo manj kot en odstotek posredovanja študentskega dela. V Pomurskem študentskem servisu so povedali, da nimajo rezerv in bodo krizo zelo težko prebrodili. Napovedali so, da se bo celotna panoga posredovanja študentskega dela sesula ali pa bo preživel le največji posrednik. Podobnega mnenja so v Študentskem servisu Alt, ki zajema okoli 2 odstotka tržnega deleža na tem področju.

V e-Študentskem servisu so nam povedali, da so se za tista dela, ki so še na voljo, urne postavke zvišale, saj podjetja nujno rabijo pomoč takoj in so zato tudi pripravljena plačati več. Med ponudbami del opažajo tudi, da so večinoma povezane s trgovino. Študentje na primer pakirajo hrano, dostavljajo izdelke in skrbijo za razkuževanje strank ob vhodu v trgovine. V e-Študentskem servisu so omenili še porast objav za delo od doma, saj je veliko podjetij svoja prejšnja delovna mesta prilagodila tako, da tudi študenti delajo doma.

V Adecco so povedali, da so se podjetja zaradi dviga urnih postavk in nezanesljivosti študentov že januarja odločala za zaposlitev ljudi, četudi za določen čas, ker je bil strošek enak ali celo nižji in ker je zanesljivost prihoda na delo in opravljanje dela za podjetja bolj zanesljiva. V Agenciji Agado, po drugi strani, upada študentskega dela zaradi dviga postavke niso opazili. Toda upad dela ne pomeni nujno manj zaslužka za študente - v Študentskem servisu Alt opažajo, da so podjetja začela v večji meri plačevati na črno.

Študentska organizacija Slovenije je pred tednom dni objavila prvi sklop zahtev, s katerimi so želeli nasloviti potrebe študentov z neposredno finančno pomočjo, ustrezno pretekli delovni aktivnosti, brezplačnim bivanjem v študentskih domovih in manj omejitvami pri porabi bonov za študentsko prehrano. Poleg tega so predlagali mesec dni brezplačnega javnega prevoza po koncu epidemije za tiste, ki so že napolnili mesečne vozovnice za mesec marec, še preden so vedeli, da se bodo fakultete zaprle in delo odsvetovano.

Okoli novele Zakona o skupnosti študentov se plete velika borba. Kaj se sploh dogaja?
 / 19. 2. 2018

Toda zakaj denimo finančne pomoči ne nudi organizacija sama? Razlog je ta, da se študentske organizacije financirajo večinoma iz koncesijske dajatve od študentskega dela svojih članov, njeni člani pa smo avtomatično vsi študenti. Od skorajda 11 milijonov evrov vrednega proračuna, predvidenega za leto 2020, je slabih 10 milijonov prihodek iz dajatve od študentskega dela. Finančni načrt za leto 2020 bodo vsekakor morali docela spremeniti, saj bo upad študentskega dela vodil tudi v upad glavnega vira financiranja organizacije.

Poleg študentskih servisov so ogrožene torej tudi študentske organizacije. V tem kontekstu lahko razumemo tudi naslednjo zadevo. Eno od zahtev za pomoč študentom so v Študentski organizaciji Slovenije dva dni nazaj posodobili, in sicer zahtevo po finančni pomoči za študente, ki bi prišla iz državnega proračuna. S 6 na 12 mesecev so podaljšali obdobje delovne aktivnosti, od katerega se oceni višina pomoči, obenem pa so zvišali delež dohodkov, ki so ga študenti v tem obdobju prejeli, s 60 na 80 odstotkov.

Ključna razlika pa je, da namesto tega, da bi pomoč prišla neposredno od države študentom, predlagajo, da gre prek študentskih servisov. Tak ukrep bi bil sicer soroden načinu, kako se je država odločila nameniti sredstva ostalim podjetjem, ki jim ponuja povrnitev deleža plače zaposlenih. Država torej ne varuje delavcev kot posameznikov, ampak njihova delovna mesta in do neke mere vezanost teh delovnih mest na posameznike, saj je v času epidemije omejena možnost odpuščanja.

V zvezi ŠKIS, ki predlog tudi podpira, so pojasnili, da bi tak ukrep reševal položaj študentov, preprečeval pa bi tudi luknjo v proračunskem skladu za izgradnjo študentskih domov in ohranjal študentsko organiziranost ter mrežo posredovalcev študentskega dela. Ob vsem tem smo od študentskih organizacij dobili konsistentno oceno, da bo upad študentskega dela 90-odstoten.

kdor ne dela, naj vsaj je!
 / 18. 8. 2016

Na socialnih omrežjih je sprememba zahteve naletela na mešan odziv. Predsednik ŠOS Klemen Peran in predsednica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Mubina Vrtagić sta povedala, da je omenjena pobuda dobila veliko pohval s strani študentov in da prejemajo številna pisma podpore. Obenem smo na socialnih omrežjih lahko zasledili nekatere nasprotujoče odzive. Skupina študentov pod imenom Študentska lupa, ki je med lanskimi volitvami v Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem poročala o številnih nepravilnostih, je objavila poziv, v katerem kritizirajo kanaliziranje pomoči študentom prek študentskih servisov. Vlado in ministrstvo za delo pozivajo, naj bo finančna pomoč namenjena neposredno študentom, poleg tega predlagajo vzpostavitev kriznega sklada za vse študente, ne glede na njihovo preteklo delovno aktivnost.

V Študentski lupi menijo, da je sporno, da ŠOS v izrednih razmerah predlaga mehanizem, s katerim bi na svoj naslov preusmeril javna sredstva, ki so namenjena reševanju globoke stiske študentov. Poudarjajo, da so študentske organizacije v Sloveniji preveč financirane in s svojimi sredstvi razpolagajo negospodarno, zato menijo, da potrebe po dodatnem financiranju ni. Poleg tega se jim zdi sporna posredna privatizacija javnih sredstev, ki bi se zgodila, če bi transakcija izredne pomoči študentom potekala prek zasebnih podjetij, torej študentskih servisov.

Študentske organizacije so že napovedale varčevalne ukrepe, ki jih bodo izvajale navznoter. V Mariboru se bojijo, da ne bodo imeli niti toliko sredstev, da bi financirali najem prostorov, vzdržujejo pa za študente pomembna področja, kot so subvencionirana študentska prehrana, pravna pomoč in podpora študentom. V poslanski skupini Zagon, ki deluje v študentskem zboru ŠOULJ, so predlagali ukinitev sejnin in honorarjev znotraj organizacije, kar je ŠOULJ na neki način upošteval. Ker se fizične seje ne izvajajo, tudi ne izplačujejo sejnin, razen v primeru korespondenčnih sej Razsodišča. Glede honorarjev in financiranja zavodov organizacije povečini pravijo, da se omejujejo na najnujnejše dejavnosti in kadre, pri čemer kljub našim vprašanjem niso želeli biti bolj konkretni. V ŠOULJ so v sklepu o varčevanju v zavodih organizacije še zapisali, naj ti ne povzročijo nepotrebne škode (v prilogi).

Ob vsem tem naj spomnimo na določbo Zakona o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012, po kateri se Študentski organizaciji Slovenije v primeru izpada dohodkov iz dajatve od študentskega dela v naslednjem letu razlika poravna iz državnega proračuna. To razliko so iz leta v leto poravnavali v višini nekaj deset tisoč evrov že do zdaj, toda letos bi ta razlika znašala več milijonov evrov. V Zagonu so zato skeptični do napovedi varčevalnih ukrepov znotraj študentskih organizacij in do posodobljene zahteve za pomoč študentom. Menijo, da bi tako še dodatno obremenjevali državni proračun s plačilom dajatev študentskim servisom, ki posredovanja dela v tem primeru ne bodo opravili, in zato ne vidijo razloga za plačilo te storitve. Toda predlog bodo, kot so zapisali, z vidika potrebne študentske enotnosti v teh težkih časih podprli.

Na ministrstvu za delo so nam medtem sporočili, da bodo ukrepe, ki zadevajo tudi študente, uskladili in javnosti predstavili še danes. Govorili pa smo tudi z zaposleno na centru za socialno delo Simono Strnad, ki je pojasnila, kakšne možnosti imajo študenti že zdaj, da dobijo finančno pomoč. Začne s priporočilom za študente, starejše od 26 let, in posebej poudari, kako so se pogoji omehčali v tem času. Na drugi strani so mlajši od 26 let običajno šteti kot del svoje matične družine.

 

Priloga: Varčevalni ukrepi ŠOULJ, sprejeti 23. 3.

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

kdo pozanima kaj to pomeni: V ŠOULJ so v sklepu o varčevanju v zavodih organizacije še zapisali, naj ti ne povzročijo nepotrebne škode.

Pozdrav,

nanašala sem se na sklepe, ki jih je ŠOULJ sprejel 23. 3. Dokument sem zdaj naložila med priloge, da bo bolj jasno.

 

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness