MANJ ŠTUDIJA, ISTA ŠOLNINA?

Preselitev študijskega procesa na splet je odprla veliko še nerazrešenih vprašanj. Kljub temu da se kmalu začenja novo študijsko leto, nekateri izredni študenti in študentke še vedno poskušajo rešiti problem šolnin za iztekajoče se študijsko leto. Ker je bil študijski proces precej okrnjen, menijo, da bi morali izredni programi znižati šolnine. 

V zvezi s tem sta se nam oglasila študentka in študent, ki sta želela ostati anonimna. Študentka magistrskega študijskega programa Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani opiše specifike svojega programa, ki nujno zahtevajo srečanja v živo.

IZJAVA: “Študijski program je v bistvu zastavljen oziroma baziran na izkustvenih delavnicah, sploh v prvem letniku jih je v bistvu največ. Predvsem so pa predvidene za drugi semester. Precej je tudi predavateljev iz tujine. Z nekaterimi smo imeli nekaj teh delavnic prek spleta, s tem, da, ker gre za izkustvene delavnice, semizdi, da to ni najbolj primererljivo z neko realno delavnico”. 

Z mnenjem, da bi šolnino morali znižati, so študentke in študenti pisali v referat fakultete. 

IZJAVA: "Odgovor referata na to je v bistvu bil, da vse kar nam lahko zagotovijo je odlog plačila. Se pravi, da se šolnina še vedno poravna v celoti, omogočijo nam sicer odlog plačila, zaradi tega, ker se naj bi te delavnice potem nadomeščale”.

S podobnimi problemi glede izvedbe in neizvedbe praktičnega dela programa se srečujejo tudi študenti in študentke Visoke šole za storitve, v nadaljevanju VIST. VIST ponuja dodiplomski in magistrski študij kozmetike ter celovit visokošolski študij fotografije. Šolnina za oba programa poleg vpisnine, internetnih storitev, članarine za knjižnice in podobnega pokriva še osnovne materiale pri vajah, uporabo fotografske opreme VIST, delo v studiu za študijske namene, najem modelov in vizažistov ter stroške priprave zaključne razstave ob koncu vsakega letnika.

Študenti in študentke so odvisni predvsem od vaj in fotografske opreme, zato so vodstvu poslali prošnjo, v kateri so jih seznanili s svojimi skrbmi in željami ter jih opozorili na podpisano pogodbo, v kateri sta v ceno med drugim zajeta uporaba prostorov, denimo temnice in studia, ter izposoja opreme. Kljub temu je višina šolnine ostala enaka. 

IZJAVA: “So odgovorili, da imajo oni še večje stroške. Čeprav vem, da so dali tudi povpraševanje oziroma ko so se borili visokošolski zavodi, da lahko tudi izredni študentje dobimo 150 evrov dodatka, so dali tudi predlog, da bi bili kriti iz tistih nepovratnih sredstev, ki so jih dobili  SP-ji. Sicer ne vemo, če so lahko kaj dobili ali ne, v glavnem položnice moramo isto plačevati. Nekaterim so odobrili odlog za en mesec, čeprav  korona vemo, da je dlje trajala, znižali pa niso nobenemu nič”.

Dekan fakultete Janko Žmitek pravi, da je bil študentkam in študentom dostop do studia omogočen ob prekinitvi karantenskih ukrepov. Sam navaja, da je uporabo studia do zdaj izkoristilo precej nizko število študentov in študentk. Ocenjuje, da potrebe po uporabi materialov in prostora torej sploh ni bilo, medtem ko anonimni študent poroča, da z referatom niso uspeli vzpostaviti kontakta, zato se za uporabo studia sploh niso mogli dogovoriti. Žmitek sicer dodaja, da se bodo vse vaje izvedle do konca tega študijskega leta, zato vztraja, da v nobenem primeru ni razloga za znižanje šolnin, enako logiko pa uporablja tudi Pedagoška fakulteta. 

V študijskem letu 2019/2020 se je na Univerzi v Ljubljani sicer na vseh treh stopnjah izvajalo vsega skupaj več kot sto izrednih programov - v prispevku torej komentiramo le majhen delež vseh študentk in študentov, vpisanih na plačljive študijske programe. Splošno metodologijo za določitev cene programov oriše predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani doktor Borut Božič.

Glede na to, da je šolnina za študijsko leto 2020/2021 torej že določena, se zna zgoditi, da bodo izredne študentke in študenti v primeru spletnih predavanj in vaj morali ponovno plačati več za manj. Božič dodaja, da članica glede na pravilnik lahko zniža šolnino v določenih nepredvidenih razmerah. Karantenske razmere to prav gotovo so.

Četudi bodo izredne študentke in študenti ne glede na slabši študijski proces letos dobili dovolj kreditnih točk, kar bi lahko upravičilo nespremenjene šolnine, je pomembno izpostaviti, da ne študiramo za kredite - no, kdaj pa kdaj že -, študiramo, da pridobimo znanja in spretnosti. Posledice spletnega študija so zato za študentke in študente praktično naravnanih programov, kot sta pomoč z umetnostjo in fotografija, potencialno še večje. 

Božič pove, da bi članice morale upoštevati pravilnik Univerze, a glede na izjave študentk in študentov se to ni zgodilo, VIST pa sploh ni članica, zato pravilniki zanjo ne veljajo, kar predstavlja svojevrstno težavo pri reševanju problema šolnin zasebnih institucij.

Včeraj se je v izjavi za javnost na vsesplošno negotovost glede izvajanja študijskega procesa tako za redne kot izredne študentke in študente v naslednjem letu odzval Visokošolski sindikat Slovenije. Objavili so poziv Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki se po mnenju sindikata izmika odgovornosti za pripravo usmeritev. Med drugim poudarjajo, citiramo, da “univerza pač ne more biti bolj rizično okolje kot trgovski center.” Konec citata. Možnost, da bomo oktobra lahko pohajkovali po Cityparku, na fakulteto pa ne bomo smeli vstopiti, namreč izraža zaskrbljujočo hierarhijo vrednot.