ISKANJE PRAVE STROKOVNOSTI

Oddaja
21. 2. 2021 - 20.00

Decembra je v veljavo stopil nov pravilnik o strokovnih komisijah na Ministrstvu za kulturo, ki je bil spremenjen po zgolj dveh letih, sredi sicer štiriletnega mandata strokovnih komisij. Pravilnik o strokovnih komisijah ureja delovanje komisij in imenovanje članov, aktualnemu ministru pa ga ni treba spremeniti, čeprav se te prakse ministri pogosto poslužujejo, saj lahko le tako razpustijo komisije pred iztekom mandata njihovih članov. Novi pravilnik o strokovnih komisijah sprejema zgolj minister, potrditev v državnem zboru ni potrebna. Najnovejši pravilnik je tako sprejel aktualni minister za kulturo Vasko Simoniti. Na ministrstvu sicer deluje kar osemnajst komisij, ki pokrivajo različna področja kulture in so zadolžene za podajanje strokovnih mnenj o prispelih vlogah na javne razpise. Ključne spremembe v pravilniku predstavljajo novo minimalno število članov komisij, imenovanje zaposlenih z ministrstva v komisije in novi stari način imenovanja članov na povabilo ministra. 

Kako je delo strokovnih komisij videti v praksi in kako vplivajo na delavce v kulturi, nam je opisala Kaja Kraner, ki je do nedavnega delovala v komisiji za vizualne umetnosti in v komisiji, zadolženi za ocenjevanje vlog samozaposlenih v kulturi.

Izjava

Ena izmed ključnih nalog komisij je podajanje mnenj o prispelih vlogah na razpise za finančna sredstva. Njihove odločitve tako pomembno vplivajo na delo nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, v nekaterih primerih tudi na delo javnih institucij. Odmevnejši primer, ki ponazori razmerje med ministrstvom in nevladnimi organizacijami v primeru razpisov za financiranje, je bila tožba nevladnih organizacij iz leta 2018. Zavod Maska, Emanat, Zavod Delak, Mesto žensk, Muzej tranzitorne umetnosti MoTA in Nomad Dance Academy Slovenia so ministrstvo tožili zaradi netransparentnega postopka izbire na večletnem razpisu za uprizoritvene umetnosti. Sodišče je v tem primeru razsodilo v prid tožnikom. Prav letos, po nastopu novih komisij, bo, kot vsaki dve leti, potekal isti razpis o večletnem financiranju nevladnih organizacij. Več pove Jure Novak, ki je do spremembe pravilnika deloval v komisiji za uprizoritveno umetnost.

Izjava

Kot strokovni posvetovalni organ komisije predstavljajo sito, ki odloča, kdo je do financiranja, brez katerega bi v naslednjih letih le stežka preživel, upravičen. Zato je pomembno, da je delo komisij avtonomno in transparentno, za kar je bilo v prejšnjem pravilniku dobro poskrbljeno: člani komisij so bili na mesta imenovani na podlagi javnega razpisa in niso bili neposredno povezani z ministrstvom. Mnenje o tem, zakaj se je spremenil obstoječi pravilnik, ki je za avtonomno delovanje dobro poskrbel, pove Kraner:

Izjava

Prvi člen pravilnika, starega in novega, zahteva avtonomijo komisij, v novem pravilniku pa je dodan tudi člen, ki eksplicitno govori o navzkrižju osebnih interesov članov komisij. A druge spremembe - zmanjšanje števila članov komisij, odprava javnih razpisov in možnost imenovanja zaposlenih na ministrstvu ‒ predstavljajo tveganje in vzbujajo dvom tako o avtonomiji kot o vzdrževanju nepristranskosti. Tovrstne pomisleke je v času javne razprave na ministrstvo naslovilo tudi združenje Asociacija, njihovo stališče predstavi Inga Remeta, predsednica združenja.

Izjava

Med člani novih komisij za zdaj še ni zaposlenih na ministrstvu. Ti so sicer že pred spremembo pravilnika komisijam nudili strokovno pravno-administrativno pomoč, vendar ne kot strokovnjaki, zadolženi za podajanje mnenj o prejetih vlogah. Sodelovanje komisij z zaposlenimi na ministrstvu podrobneje opiše Kraner:

Izjava

Neodvisni strokovnjaki v komisijah igrajo vlogo posrednika med delavci in organizacijami na polju kulture ter ministrstvom, z novo spremembo pa so meje med vlogami postale zabrisane. Če je bila do sedaj vloga zaposlenih na ministrstvu zgolj pravnega in upravnega značaja, bodo lahko ti zdaj pridobili tudi vlogo podajalcev strokovnih mnenj. Na ministrstvu zavračajo vse očitke o morebitnih pasteh vključevanja zaposlenih kot članov komisij, citiramo: »To nikakor ne zavrača kriterijev strokovnosti. Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva za kulturo zaposleni tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja.« Konec citata. Kaja Kraner pa vključevanja zaposlenih v proces odločanja ne vidi tako pozitivno kot ministrstvo, saj meni, da gre za manjšanje avtonomije komisij. Podobno kot Kraner, ki dosedanje sodelovanje med komisijami in zaposlenimi na ministrstvu v svojem mandatu ocenjuje pozitivno, meni tudi Novak: 

Izjava

Trenja, do katerih je prišlo med ministrstvom in komisijo, ki obravnava vloge za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, podrobneje opiše Kraner:

Izjava

O spremembah v postopku vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi in o pravici do plačila prispevkov smo na Radiu Študent že poročali. Ker se minister ni strinjal s podanimi pozitivnimi mnenji o vlogah za vpis v razvid, je zahteval nova mnenja oziroma odločb o podeljenem statusu ni podpisal. Ministrstvo je s strokovnimi komisijami v zadnjih dveh letih sicer dobro sodelovalo, zato ni povsem jasno, zakaj je do spremembe pravilnika prišlo, jasne pa so posledice. Z vsako spremembo pravilnika mora minister oblikovati nove komisije. Te so lahko sestavljene povsem na novo ali pa vključujejo tudi nekdanje člane. To poudari tudi Kraner:

Izjava

Novi pravilnik predvideva tudi nekoliko lažje menjavanje članov komisij in hitrejšo namestitev strokovnjakov. V pisni izjavi so na ministrstvu o razlogih za spremembo pravilnika zapisali le, da je, citiramo: »do spremembe pravilnika prišlo zato, da bi omogočili lažje delovanje strokovnih komisij«. Dosedanji člani komisij so bili le pomanjkljivo obveščeni o spremembah pravilnika, pa tudi o svoji prihodnosti v komisijah. Negotovo situacijo, v kateri so se znašli, opiše Kraner:

Izjava

Med tiste, ki pa so obvestilo, da jim je prenehal mandat, vendarle prejeli, spada tudi Jure Novak:

Izjava

Obvestilo, ki ga je prejel Novak, tako razkriva, da bi uradni razlog za novi pravilnik lahko predstavljale razmere epidemije covida-19. Novak med drugim poudari, da je delo komisij tudi med epidemijo potekalo nemoteno - na daljavo -, torej epidemija ni vplivala na kvaliteto dela. Prav tako ta razlog ni povsem prepričljiv, saj tudi novi pravilnik ne ureja dela na daljavo. Gre morda za to, da trije člani komisije lažje najdejo čas za videokonferenčni sestanek kot pa pet članov? Prav večje število članov v komisijah je ministrstvo izpostavilo kot, citiramo: »veliko oviro za učinkovito delovanje strokovnih komisij«. Opozorili so še, da je, citiramo: »zaradi hude pandemije učinkovito delo večjih komisij še toliko bolj oteženo«. 

Sprejemanje novega pravilnika je pospremila tudi dvotedenska javna razprava, v tem času pa so lahko osebe javnega in zasebnega prava podale pritožbe na pravilnik. Večina komentarjev ni bila upoštevana, kar podrobneje opiše Inga Remeta, predsednica združenja Asociacija:

Izjava

Pravilnik tudi sicer sprejema zgolj minister, vendar je do sedaj spremembo praviloma spremljalo upoštevanje strokovnega mnenja. Delo komisij se je s spremembo pravilnika končalo na polovici mandata, uradno pa je ostalo neovrednoteno. Ministrstvo nam je na vprašanje, kako ocenjujejo delo dosedanjih komisij, odgovorilo le, da delovanja prejšnjih komisij ne morejo komentirati. Tako ne moremo vedeti, ali so delo prejšnjih komisij spremljale napake, zaradi katerih bi bil potreben nov pravilnik.

Nove komisije so tako večinoma že pričele z delovanjem, pred iztekom roka pa so bile vse spremembe vnesene tudi na spletno stran ministrstva. Lado Jakša je eden redkih, ki so bili ponovno povabljeni k sodelovanju. V komisijo za področje »druge« glasbe je bil povabljen kot edini predhodni član. Kako vidi prihodnost delovanja komisije?

Izjava

Vsaj nekateri člani novih komisij so javno izrazili naklonjenost političnim stališčem, ki so blizu največji vladni stranki. V komisiji za programe medijev med člani najdemo kar dva profesorja z zasebne Fakultete za uporabne družbene študije. Sociolog in politični analitik dr. Matej Makarovič je svoje povedno mnenje o protivladnih protestih in vlogi medijev podal za časnik Demokracija. Citiramo: »Svojo levo politično pristranskost bodo ti mediji težko priznali, ker je najbrž niti ne zaznavajo. Kdor je dovolj globoko v svoji ideologiji, je namreč niti več ne more zaznati kot ideologijo, temveč jo vidi kot edino možno resnico. Zato se jim zdi, da Janša preprosto ne bi smel vladati, pa čeprav (uh, kako težko bi bilo to priznati na javni radioteleviziji!) je na volitvah zmagal in po demokratični poti dobil večino, ki mu v tem trenutku omogoča vladanje.« Konec citata. Markovič medije očitno razume kot zaroto slovenske levice, ki ne priznava legitimnosti premierja Janeza Janše, hkrati pa promovira vsakršen poskus spreobrnitve oblasti - pa naj bo to koalicija KUL ali pa protestniki. Ker so dominantni mediji ideološko levičarsko zaznamovani, javnost, ki jih spremlja, zavrača vsakršno desno idejo, saj je ne vidi kot pravega mnenja. 

Njegov profesorski kolega dr. Borut Rončević ima o medijih zelo podobno mnenje. Za Novo24 zatrdi, da imamo v medijskem prostoru težave z uresničevanjem vrednot svobode, pluralizma, resnice in kritične presoje. Pri tem cilja predvsem na to, da v medijih ni prostora za desno pozicijo, saj prihaja do cenzuriranja prave svobode govora, ki jo lahko omogoča le pluralnost ideologij v medijih. Tako lahko v zdaj petčlanski komisiji za vsebine medijev pričakujemo več zavzemanja za pluralnost, ki bo izničila polarizacijo medijev, vsaj kar se tiče omenjenih profesorjev. 

Strokovne komisije so kot posvetovalni organ ministrstva, ki je odgovoren za odločanje o financiranju predvsem nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, izjemno pomembne. Kot posvetovalni organ vseeno podajajo zgolj mnenja, vse odločitve sprejme minister. Če ministru podana mnenja niso všeč, jih lahko zavrne - kot je to počel v primeru vlog za statuse samozaposlenih v kulturi poleti - in zahteva nova ali pa zamenja komisije z mnenji, ki mu ne ustrezajo. Strokovnost, ki bi se bližala objektivnosti, je mogoča zgolj v primeru, da komisije sestavljajo neodvisni strokovnjaki, izbrani na razpisu. Novi pravilnik je izničil prav to možnost, zato lahko zgolj upamo, da bosta strokovnost in objektivnost ohranjeni, saj so od njiju odvisni mnogi delavci v kulturi. Strategija ministrstva za kulturo je zdaj pridobila tudi lastno strokovno podporo v obliki novih komisij. Kako močno bodo nove komisije vplivale tudi na strategijo in program institucij, pa bomo gotovo izvedeli v kratkem.

Destilator je pripravila vajenka Tina. Lektorirala je Eva. Tehniciral je Linč, bral sem Lovrenc.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Matej Makarovič, ne Markovič.

Zaradi mene tudi matej imbecilna pizda mrkič. low caps.
Pač, mračnjaški oportunist, črke gor ali dol

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness