Glasba in kripto: WTF je NFT?

Oddaja

V zadnjih dveh mesecih smo v glasbenih medijih opažali vedno več naslovov, kot so “Revolucija glasbene industrije s kriptovalutami” in “Kako NFT-ji predstavljajo nov premik k opolnomočenju glasbenikov” ali pa “Slovenski glasbenik zaslužil 1,3 miljona na dražbi svoje glasbe v NFT”. Z njih gre razbrati, da naj bi se na glasbenem trgu odvijala neka pomembna novost. Kaj, za vraga, pa ti skrivnostni NFT-ji sploh so, kdo jih prodaja in kdo jih kupuje? 

NFT-ji, okrajšava za non-fungible tokens, so nezamenljivi digitalni žetoni. Uporabljajo tehnologijo blockchain, na osnovi katere delujejo tudi kriptovalute in ki omogoča ustvarjanje digitalnega izvoda za lastnino in njeno posredovanje. To umetnikom, glasbenikom in drugim ustvarjalcem omogoča prodajo del kot unikatov, in sicer na digitalnih tržiščih, ki za trgovalno valuto uporabljajo kriptovalute. NFT-ji so pravzaprav koda, ustvarjena na blockchainu, na katero je vezano digitalno delo kateregakoli formata. Z njimi se nato trguje po spletnih tržiščih, ki spominjajo na dražbene platforme. 

Da bi razumeli kontekst pojave glasbenega kriptotržišča, se moramo sprehoditi po časovnici razvoja digitalizacije glasbene distribucije. Z začetkom interneta v 90-ih letih je prišlo do velikega premika v glasbeni industriji, ko sta se distribucija in uživanje glasbe iz analogne preselila v digitalno domeno. Ta kulturni fenomen je povzročil dualizem v vrednotenju glasbe in njenih avtorjev. Materialni in digitalni svet sta se ločila na dve vzporedni realnosti, v katerih veljajo drugačne kulturne vrednote. Začetna rizomična in neukrotljiva narava interneta je omogočila, da se je glasbo delilo po neštetih kanalih in v neomejenih količinah, ob tem pa še brezplačno. Glasbo se je lahko reproduciralo in ponovno nalagalo hitreje, kot so jo lahko založbe brisale, saj je zanje, pa tudi za njihove glasbenike, takšno stanje prineslo velike izgube dohodka. Nastopil je anarhistični odnos do avtorskih pravic, kupovanja in poslušanja muzike. 

Leta 2006 so nato v malem start-upu na Švedskem odkrili mehanizem, ki je obljubljal rešitev, tako za glasbenike kot za založbe, in rojen je bil Spotify. Petnajst let pozneje so pretočne platforme preplavile naše telefone, imeti mesečno naročnino za poslušanje digitalnih produktov pa je danes nekaj popolnoma običajnega. Po statističnih podatkih portala IFPI je leta 2019 zaslužek iz naslova pretočnih platform na globalni ravni prvič presegel 50-odstotni delež vseh zaslužkov od izdanih pesmi. Vendar glasbeniki kljub ponujanju svoje glasbe na pretočnih platformah niso deležni enakovrednega deleža plačila za opravljeno delo. Velike pretočne platforme, kot sta Spotify in Apple Music, ki imata skupaj v lasti 45-odstotni tržni delež, se kot večina poslužujeta platformocentričnega načina plačevanja ustvarjalcev. To pomeni, da gredo vsi streami vseh uporabnikov v isti bazen, od koder se porazdeli denar glede na odstotek od vseh streamov, kar pomeni, da ta odteka večinoma velikim, popularnim in mainstream glasbenikom ter njihovim založbam. Korporativni pristop do glasbe pa predstavlja veliko težavo za majhne, lokalne, alternativne in eksperimentalne glasbenike, med katere se porazdelijo le drobtinice. 

V še bolj težavnem položaju so se glasbeniki znašli z letom 2020, ko epidemija po vsem svetu resno otežuje in preprečuje koncerte ter turneje. Pretočne platforme in prodaja mercha tako predstavljajo glavni vir dohodka. A digitalna kultura brezplačnost takšnih, digitalnih pretočnih vsebin postavlja za normo. Kako torej distribuirati glasbo, da bo umetnik z njo lahko preživel? Kako glasbenikom omogočiti dostojno in pravično plačilo za delo? Ta vprašanja niso nova, so pa vedno ključnejša za manjše glasbenike, ki se, kar zadeva število ogledov in poslušanj, ne morejo primerjati z glasbenimi giganti, še posebej zdaj, ko je živi stik s poslušalci okrnjen.

Sedanjost je umerjena kot nalašč za to, da v svet pretočnih platform in piratskih strani po svoj delež zaslužka v glasbeni industriji pridejo še kriptovalute. Te že nekaj časa prodirajo na področje prodaje in lastninjenja digitalne umetnosti, kar vključuje tudi muziko. Ena izmed prvih glasbenic, ki je svoj komad prodala v NFT-obliki oziroma kriptožetonih, je artpop glasbenica in umetnica Grimes, ki je s svojim bratom izdala avdiovizualno kolekcijo WarNymph. Ta vključuje neizdane in demo posnetke treh komadov, ki jim bomo čez nekaj trenutkov prisluhnili. To so Anhedonia, Mars Theme in Ærythe. Za tem bomo v duhu navdušenja, ki ga Grimes kaže za nove tehnologije, poslušali še My Name is Dark Algorithm Remix, ki ga je izdala v sklopu remiks albuma Miss Anthropocene

 

NFT-ji so se prvič pojavili leta 2012 kot colored coins, ko so na Bitcoin blockchainu predstavljali različne informacije ali dobrine, vpisane v obliki podatkov v kodi transakcij. Za domnevno prve primere prodaje umetnosti po blockchainu veljajo transakcije memov Rare Pepeta z začetkom v letu 2016. To so bile različne verzije digitalnih upodobitev zloglasnega 4chanovskega žabca Pepeta, vezane na NFT. Leta 2017 sta gibanju sledili komercialni uspešnici Cryptopunks in CryptoKitties. Gre za spletni zbirateljski igri, v katerih uporabniki na podlagi pametnih pogodb kriptovalute ethereum zbirajo razne like in z njimi trgujejo. Znotraj Cryptokitties so bile že zabeležene prodaje mačk z redkimi lastnostmi, vrednih krepko čez 100.000 evrov.

V drugi polovici leta 2020 je popularnost trgovanja z NFT-ji strmo narasla, kar lahko razložimo z različnimi dejavniki. O razlogih za vse večjo popularnost kriptoumetnosti bo več povedal oblikovalec iz vrst studia Ljudje in uveljavljen intermedijski umetnik Emil Kozole.

IZJAVA

Za začetek moramo popularizacija kriptoumetnosti razumeti v širšem kontekstu sprememb. Razvoj tehnologij je kot še nikoli prej in z veliko hitrostjo izjemno zaznamoval in spremenil naš način življenja. Vpliv tehnologije je čutiti tudi na trgu umetnosti, kjer je digitalna umetnost prisotna že dolgo, z njo pa tudi upor tradicionalnim oblikam razumevanja področja. 

Novi načini prodaje in večja povezanost sveta ustvarjajo priložnost za nove kupčije, kar gre na roko poglavitnima kapitalističnima vrednotama, akumulaciji bogastva na svobodnem trgu ter individualizmu. Te vrednote so pomembne, ko je govora o kriptotrgu, saj je njegov nastanek tesno povezan z liberalnimi tržnimi in tehnološkimi vrednotami. Zlahka si predstavljamo, da v prevladujoči družbeni paradigmi, ki na prvo mesto postavlja zaslužek in svobodo, še razvijajoča se noviteta decentraliziranega kriptotrižšča diši mnogim. 

Potencialni zaslužki so visoki, saj transakcije niso vezane na tradicionalne centralizirane tržne posrednike, kot so banke in borze, ki bi si vzele delež zaslužka. To pomeni, da je kriptotrg deležen vedno večjih investicij špekulantov, ki iščejo potencialne trende prihodnosti. Večji kot je kapital, večja je tudi pozornost potencialnih uporabnikov, umetnikov, pa tudi medijev. Richard Chen, raziskovalec kriptopodročja in ustanovitelj strani CriptoArt.io, ki spremlja najdražje prodaje NFT-jev, je zaslugo za razmah trgovanja pripisal predvsem prednostim, ki jih blockchain ponuja, ko gre za ohranjanje avtentičnosti. Način razmišljanja pri prodaji NFT-jev razloži Emil.

IZJAVA

V času epidemije, ko je prireditveni sektor popolnoma zastal, zaradi česar je prišlo tudi do izpada prihodka od živih nastopov, za glasbenike iskanje novega kanala zaslužka predstavlja vprašanje eksistence. Na blockchainu delujoči NFT-ji so v teh okoliščinah nastopili kot potencialno zanesljiva možnost prodaje omejenega digitalnega dela z direktnim zaslužkom, ne da bi pri tem pretočne platforme ali založbe posredovale ali odvzele delež prihodka. Ob tem poglavitno novost NFT-jev predstavlja lastninjenje unikatnosti. 

Našteti dejavniki so pripomogli k postopnemu povečanju zavedanja o možnostih kriptotrga umetnosti. Vsota vseh dosedanjih prodaj je namreč do datuma priprave oddaje presegla 420 milijonov. V to vsoto je na primer vštet tudi izkupiček prodaje NFT-ja kultne spletne meme skladbe Nyan Cat v višini pol milijona evrov, ki ji bomo prisluhnili v skrajšani verziji.

 

Nakup NFT-ja se od drugih digitalnih nakupov razlikuje prav po elementu avtentičnosti, ki je za področje umetnosti in kulture nasploh pomemben. Zagotovljen je z vezanjem umetniškega dela na blockchain, saj je tako NFT nemogoče poustvariti, kar mu daje zbirateljsko vrednost. Obenem je zapis vseh NFT-transakcij hranjen na blockchainu, kar pomeni da postanejo stalni del javne evidence, s čimer lahko lastniki dokažejo imetje. Delovanje blockchaina razloži programer in intermedijski umetnik Srđan Prodanovič, znan tudi pod glasbenim imenom Some1else.

 

IZJAVA

 

Da ustvarimo NFT, potrebujemo določeno znanje in digitalna orodja. Kako ustvariti in posredovati NFT-je, prav tako razložita Emil Kozole in Srđan Prodanovič.

 

IZJAVA

 

Poslušajmo komada Echoing in When you see yourself, are you far away zasedbe Kings of Leon z novega albuma When you see yourself, ki ga je bend prodal tudi kot NFT.

 

Med poslušanjem komada zasedbe Kings of Leon na pretočnih platformah ali radijskih valovih se vprašamo o izkušnji poslušalca, ki posluša glasbo, prodano kot NFT. Čeprav je tehnologija nova, je potrošniku podana na klasičen način poslušanja digitalnih datotek. Ekskluzivnost je edini vidik NFT-jev, ki deluje kot drugačen aspekt privlačnosti. NFT blockchain tehnologije namreč omogoča prodajo neobjavljenih komadov. NFT-glasbo je sicer mogoče prodati tudi v 20 izvodih, hkrati pa je lahko vsak produkt tudi javno dostopen. Ta zbirateljski vidik in ekskluzivnost postavita vprašanje, za koga je prodaja umetnosti in glasbe na kriptotrgu sploh primerna.

 

IZJAVA

 

Veliko izstopajočih zgodb o uspehu prodaje v NFT-obliki je mogoče pripisati bogatim, komercialnim glasbenikom, ki se sami zanimajo za nove tehnologije, kot sta glasbenica Grimes ter DJ in producent 3LAU. Slednji je glasbene medije sicer razburkal z novico o prodaji 33 NFT-jev za 11,6 milijona dolarjev oziroma 9,8 milijona evrov, kar razkrivajo podatki z nft.3lau.com, spletne strani, namenjene spremljanju njegovih prodaj. Vendar nas ta podatek veliko manj preseneti, ko izvemo, da je 3LAU že leta vpleten v kriptotrgovanje in da sodeluje z investitorji v kriptosvetu, na primer s trenutnima lastnikoma platforme NiftyGateway, enim najbolj obiskanih NFT-tržišč.

Prisluhnili bomo komadu Ultraviolet, z istoimenskega albuma izdanega leta 2018, ki ga je 3LAU letos ponovno izdal kot NFT. Sledi pa komad slovenskega kripto navdušenca Gramatika, ki je leta 2017 ustvaril svojo lastno kriptovaluto GRMTK. Predvajala se bo skladba Satoshi Nakamoto, en izmed NFT komadov, ki so bili na prodaj na platformi Nifty Gateway.

 

Ko beremo o nezamenljivih kriptožetonih in tehnologiji potrjevanja avtentičnosti blockchain, srečamo tudi napovedi o opustitvi posrednikov, kot so založbe ali pretočne platforme. Obeti govorijo o glasbenikovem opolnomočenju in neodvisnosti od pohlepnih založb. Vendar je že sama trditev, da je založba zgolj posrednik, ki glasbeniku vzame provizijo od njegovega dela ter si prisvoji velik delež zaslužka, zmotno posploševanje. 

Založništvo nima le vloge akumulatorja profita, odvzemalca avtonomije ter integritete glasbenega ustvarjalca. Manjše, lokalne založbe imajo tradicionalnejšo vlogo. Distribucija in urejanje financ sta še vedno dejavnosti, s katerima se ukvarjajo, vendar so kot posrednice lahko manj pohlepne, saj ne stremijo k globalni slavi in bajnim vsotam ter komadom Spotify most played. Velikokrat delujejo na principu ustvarjanja in grajenja skupnosti. Skupnost lahko v svoje lokalno okolje prinaša nove kulturne formacije, kritičnost, dinamičnost in progresivnost misli v nekem družbenem okolju. 

Ko govorimo o NFT-jih, ki delujejo v digitalnem kriptookolju, ločenem od materialnega in imajo za sabo zelo omejeno skupnost, si težko predstavljamo, da bodo imeli vpliv na lokalno, kaj šele na podtalno sceno in njihove založbe. Ko se okoli glasbenika formira bolj lokalizirano, stalno poslušalstvo, je možnost, da so ti poslušalci tudi kriptonavdušenci, zelo majhna. Pri prodajanju umetnosti s kriptožetoni torej ni tako ključno, koliko poslušalcev imaš, ampak kdo ti poslušalci so. In če želi glasbenik svoja dela prodajati s kriptovalutami, mora tudi njegovo poslušalstvo biti del te skupnosti oziroma mora v njih videti vrednost. Skepticizem do splošnega dostopa do kriptotrga lokalne glasbene scene v bližnji prihodnosti deli tudi Emil.

 

IZJAVA

 

V prodaji NFT-ja se je na Emilovo pobudo preizkusil tudi lokalni troglav Matter. Glede na to, da projekt podpira tudi lokalna skupnost, ki se ni formirala na spletu, se odločitev za poskus prodaje NFT-ja sprava zdi nenavadna. Razloge za izdajo komada, ki ga spremlja video, podrobneje opiše Emil.

 

IZJAVA
 

Trenutno je znanje in zanimanje za NFT še vedno nišno in nima vpliva na domačo lokalno glasbeno sceno. Za doseg hitrega zaslužka z NFT-ji sta namreč potrebni vsaj dve sestavini: znanje o kriptovalutah in razpoložljiv dohodek. Razen v specifičnih primerih povpraševanja navdušencev torej zares ni, vsote za kupovanje in prodajo pa so navadno visoke, kar pod vprašaj postavi tudi vidik dostopnosti in demokratičnosti kriptotrga. 

Na srečo vseh, ki bi v glasbi zgolj uživali brez potrebe po lastninjenju originalnih datotek, je vredno poudariti, da je vsebina mnogih NFT-jev javno dostopna na raznih spletnih tržiščih. Zato lahko zdaj prisluhnemo skrivnemu komadu kamniškega trojca Matter z naslovom Inferno ter dvema že poznanima Sinovi moje madre in Tri Tri.

 

Nekateri glasbeniki pa preizkušajo potenciale kriptovalut za vzdrževanje političnoaktivističnih dejavnosti. Znana ruska političnoaktivistična skupina Pussy Riot ločenost kriptovalut od državnih aparatov nadzora navaja kot razlog za vključevanje v kriptosvet. Eni izmed ustanoviteljic, Maši Aljokini, Ruska federacija zaradi aktivističnega udejstvovanja ni omogočila, da si ustvari bančni račun, kriptovalute pa so zato zanjo predstavljale sredstvo, s katerim se je izognila državnemu nadzoru. 

Kolektiv je nadalje izkoristil trenutno navdušenje glede kriptoumetnosti in na dražbo postavil svoj prvi video art v NFT-ju. Za komad Panic Attack so ustvarile hologram članice Nadje Tolokonikove, ki poskakuje skozi distopičen svet. Izdelek so prodale za 170.000 dolarjev, ves zaslužek pa namenile aktivističnim dejavnostim in doniranju varnim hišam za ženske v vzhodni Evropi. Uspešnost njihovega NFT-ja pa lahko ponovno povežemo z dejstvom, da se članice že dolgo zanimajo za kriptovalute in da so povezane s to internetno skupnostjo, hkrati pa uživajo splošno prepoznavnost javnosti. Aktivističen pristop glasbenikov do prodaje v kriptosvetu pa lahko prej označimo za izjemo kot pravilo.

V naslednjem glasbenem sklopu bomo sprva prisluhnili NFT-komadu Panic Attack in si zamislili Nadjin distopični svet, nato bosta sledili še starejši pesmi iz njihove zbirke, Sexist in Hangerz

 

Kljub dobronamernim in iznajdljivim načinom za uporabo kriptovalut kot orodja za spodbujanje antikapitalističnih političnih dejavnosti pa prodajanje NFT-umetnosti na drugi strani, skozi okoljsko prizmo, postane izjemno destruktivno dejanje. Mintanje ali ustvarjanje nezamenljivih žetonov in njihovo trgovanje je zaradi unikatnosti kode zelo kompleksen računalniški in posledično energetsko močno potraten proces.

Izkazalo se je, da povprečni okoljski odtis vseh transakcij posamičnega NFT-ja znaša približno 340 kWh, ki jih spremlja 211 kg ogljikovega dioksida, kar lahko enačimo z enomesečno energijsko porabo prebivalca EU, s 1000 prevoženimi kilometri ali pa z desetmesečno uporabo namiznega računalnika. V to so vštete vse transakcije enega povprečnega NFT-ja, kot so mintanje, dražba, prvotna prodaja in vse nadaljnje.

Nesorazmerno velika poraba energije je posledica načrtno zahtevnega protokola za tehnologijo blockchain, ki je zasnovana dvostransko. Na eni strani zahtevne kalkulacije, ki jih procesirajo računalniki, ponujajo visoko stopnjo varnosti, na drugi pa terjajo ogromno energetsko porabo. In več kot je transakcij, ki se nabirajo v blockchainu, zahtevnejše postanejo kalkulacije, kar pomeni, da se poraba veča. Na začetku razvoja kriptovalut je za znaten učinek pri rudarjenju za opazen rezultat procesa zadoščal navaden prenosnik, ki je protokole opravljal v ozadju, dandanes pa je za to potreben specializiran računalnik oziroma več takih računalnikov. Po svetu so se začeli pojavljati kriptorudniki, pri čemer celotne industrijske komplekse polnijo z opremo, ki procesira globalne transakcije in tako pogosto umazano energijo dobesedno pretvarjajo v denar.

Ob posamični NFT-transakciji je s klikom na gumb v ozračje izpuščenih povprečno 48 kgCO2, medtem ko pošiljanje sporočila elektronske pošte povzroča zgolj nekaj gramov emisij C02. To pa ni vse, situacija je v resnici še slabša. Kot namiguje ime spletnega tržišča SuperRare, je tam mogoča prodaja zgolj enkratnih NFT-jev, medtem ko portali, kot so NiftyGateway, omogočajo serijsko prodajo edicij NFT-jev, na primer 10, 100 ali 1000 kopij, s čimer se za vsako prodano kopijo vpliv na okolje pomnoži. To velja ne glede na to, za koliko je prodan NFT, kar pomeni, da lahko nekdo proda 100 NFT-jev po ceni 10 € in z njim ustvari 21 ton CO2. Kako pristopiti k problemu in o določanju odgovornosti pove Srđan.

 

IZJAVA

 

Naredimo kratek glasbeni premor s še enim NFT-komadom, tokrat Happy Endings Mikea Shinoda, nekdanjega člana zasedbe Linkin park.

 

NFT-ji so zanimivi zaradi svoje transgresivne narave. Liberalno naravnani kriptosvet je vzel umetnost in jo prilagodil svojim potrebam, gre za nekaj, kar se v skladu z umetniško etiko naj ne bi počenjalo. Treba je opomniti, da NFT-ji na začetku sploh niso bili namenjeni prodaji umetnosti, zdaj pa so praktično postali sopomenka za trgovanje s kriptoumetniškimi izdelki in zbirateljskimi artikli kakršnegakoli formata. 

Njihovo zloglasnost podžigajo očitki vnaprej nastavljenih prodaj, ki naj bi cene na trgu umetno napihovale. Ob tem se postavi vprašanje, kaj se pri NFT-jih zares ceni. Ali gre za vsebino dela, vezanega na kriptožeton, ali gre za špekuliranje glede vrednosti na trgu, ki jih lahko ustvari povezava z določenimi velikimi imeni? Debate o razmerju med kvaliteto in prepoznavnostjo ustvarjalca potekajo tudi v svetu materialne umetnosti z ugotovitvijo, da je tržna vrednost vedno družbeno konstruirana. Za kakšno vrsto družbe gre in kakšno vsebino cenijo v primeru kriptotrga, povesta Srđan in Emil.

 

IZJAVA

 

Pomembno je poudariti, da se nakup NFT-ja v kontekstu kriptosveta - katerega modus operandi je trgovanje - razume kot investicija v ustvarjalca. Ne kupuje se samega dela, ki je v ogromno primerih tudi javno dostopno, temveč lastništvo NFT-ja na blockchainu s špekulativno vrednostjo. Velika vrednost vsebine, vezane na NFT, izhaja iz principov avtentičnosti in ekskluzivnosti. Slednja nista v domeni prodaje glasbe nič novega, saj na enakih vrednotah temelji prodaja redkih vinilk oziroma drugih kultnih zbirateljskih predmetov. Zaradi relativno visokih cen se nova tržišča kriptoumetnosti zdijo kot še ena nova neoliberalna shema, ki ne kaže, da bo kaj dosti prispevala k sami glasbeni kulturi. 

Od prodaje NFT-glasbe so imeli v veliki meri koristi zgolj že prej popularni akterji. Kljub vsemu govoru o decentralizaciji lahko podvomimo v organsko rast “od spodaj navzgor”, saj gre pri avtoriteti, ki postavlja vrednost na tako imenovanem svobodnem trgu, predvsem za odločitev investitorjev, kam usmeriti ekonomsko moč. Zaradi velikih investicij na relativno nerazvitem trgu, ki za povrh ne prodaja oprijemljivega blaga ali storitev, temveč najbolj kulturno pogojeno prakso človeštva, mnogi napovedujejo, da se bo mehurček razblinil, kot se je to zgodilo z vrednostjo Bitcoina leta 2018. 

V samem načinu poslušanja glasbe in njenem izkustvu se pri javno dostopnih komadih na NFT-trgu ne spremeni nič, nekatere vsebine pa postanejo zaprtega tipa, kar komadom daje status ekskluzivnosti. Zaradi specifičnosti in nerazširjenosti trga je za glasbenike kot tudi poslušalce vključevanje omejeno. Deluje kot novo digitalno igrišče za bogataše in kriptonavdušence, ki lahko svoje kriptoinvesticije digitalno materializirajo v zabavnih vsebinah. Za majhne in alternativne glasbenike ter njihovo skupnost pa za zdaj NFT-tržišče ne prinaša sprememb. 

Razredno zaznamovanemu uživanju kriptovsebin se pridruži še bizarno velika energetska potratnost, ki je potrebna za delovanje same tehnologije. Prodajanje kriptoumetnosti z NFT je še v povojih, zato je treba poudariti, da potencialne razsežnosti in posledice tehnologije še nikomur niso znane in da obstaja možnost, da bo tako kot nekatere druge tehnologija postala dostopnejša ter morda celo prinesla nekatere pozitivne učinke. Vsekakor pa drži, da so NFT-ji že v službi ohranjanja statusa quo družbenega reda. 

Absurdnost začetnega kriptoviharja nezamenljivih žetonov je tudi prvovrstnega tehnokrata in najbogatejšega človeka na svetu Elona Muska navdušila, da se preizkusi kot glasbenik. Zaključujemo s komadom Technokinga o NFT-jih, zelo izvirno poimenovanim kar NFT.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

đizs RŠ.. od kdaj vam boomerji pišejo vsebino? :disappoint:

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness