Kar v Savi še šumi

Oddaja

Misliti hočem, kot misli reka.

Teči od izvira do izliva

kot ona, ki med bregove ujeta

nikoli ista in zmeraj živa

odteka v večnost

in neprenehoma biva.

 

Vse dosegljivo spodjeda

in nosi s sabo, umiva in spira

zablode časa, zagate dedov,

zaupanje vnukov, nevero,

zanos in zasluge in vse umirja

na pravo mero.

 

Teči torej. Preprosto kot reka.

Od izvira pa do izliva.

In ne pozabiti, kako so lepa

naročja vrb, kamor skriva

pesmice veter,

in obzorja nedosegljiva.

Tone Pavček: Pesem o reki

V današnji oddaji Frequenza della scienza se bomo ponovno posvetili naši najdaljši reki, reki Savi. Če smo v prejšnji oddaji spoznali njene hidrogeološke lastnosti, se bomo tokrat seznanili z njeno biologijo. Prepustili se bomo toku izvirov Save in njenih organizmov, se ustavili pri njenih pregradah, ki tvorijo akumulacijska jezera, ter se spustili po prodnikih vijugastih, prostih rečnih strug. Spoznali bomo, katere neokrnjene predele reke lahko še opazujemo, katere ptice se tam nahajajo, katere živali nam lahko povedo kaj več o stanju rek ter katere karizmatične vrste najdemo ob in v rečnem toku. Potopite se z nami v raznoliki svet rečnih in obrečnih organizmov.

Potovanje po reki Savi začenjamo pri njenem izviru – Zelencih, ki se nahajajo v občini Kranjska Gora. V tem naravnem rezervatu na plano pride voda, ki se izteka v prvo izvirno strugo Save, v Savo Dolinko. O značilnostih izvira nam več pove profesor doktor Mihael Toman z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Izjava

Po besedah profesorja Tomana je bila pred leti na območju Zelencev izvedena tudi raziskava, v kateri so spremljali stanje kremenastih alg. Rezultati so pokazali, da se na podlagi raznolikosti kremenastih alg ekološko stanje tega vodnega telesa slabša. Čemu lahko pripišemo takšne rezultate?

Izjava

Poleg kremenastih alg se v Zelencih nahajajo tudi zelo počasi rastoče salmonidne vrste rib – postrvi. Na tem območju sicer zasledimo tudi različne nevretenčarske ličinke mladoletnic in enodnevnic. Pri izviru Save Dolinke torej najdemo nabor vrst, značilen za okolje, ki ga definirata majhna količina hrane in nizka temperatura. Če smo vam do sedaj našteli kar nekaj vodnih organizmov, za katere ste morda slišali prvič, bomo za lažje razumevanje v nadaljevanju predstavili, zakaj je spremljanje teh vrst za stanje reke tako pomembno.       

Spremljanje stanja vodnega okolja se je spremenilo leta 2000, ko so države Evropske unije sprejele okvirno vodno direktivo, v angleščini imenovano Water Framework Directive, ki je zapovedala podajo ocene ekološkega stanja rek. Pred tem smo namreč govorili zgolj o kakovostnem stanju rek. Pri spremljanju ekološkega stanja vodnih teles, tako tekočih kot tudi stoječih, je prišlo do precejšnjih sprememb, saj so s tem postali pomembnejši tudi biološki elementi kakovosti. Pred tem so bili za spremljanje vodnih teles bolj relevantni kemijski podatki in elementi.

Z ekološkim spremljanjem pridobimo informacije o stanju v združbi organizmov, ki pa so odvisni tako od kemijskih kot fizikalnih parametrov. Kateri so elementi ekološkega stanja vodnih teles, razloži profesor Toman.

Izjava

Poleg omenjenih bioloških podatkov, potrebnih za oceno ekološkega stanja vodnih teles, zbiramo tudi podatke o kemijskem stanju. Gre za informacije o elementih in spojinah, ki na omenjeno združbo organizmov vplivajo kot strup, hrana ali hranila za rastline. Tretji element spremljanja ekološkega stanja rek pa je hidromorfološka spremenjenost, o kateri smo spregovorili tudi v prejšnji oddaji o reki Savi. V tem primeru pa spremljamo, kako človekovi posegi z gradnjo na reki, bodisi umetnih strug bodisi hidroelektrarn, vplivajo na organizme. 

Kemijska analiza daje podatke o trenutnem stanju voda, medtem ko biološka slika ekološkega stanja voda govori o posledicah sprememb na reki. Če so torej organizmi pokazatelji stanja, moramo razumeti, kako jih vzorčimo. Vodni organizmi, ki se jih vzorči, so večinoma pri miru, saj so sesilni in ujeti med prodnike. Pri vzorčenju rek ali jezer je pomembno, da vzorce z mrežico zajamemo na več mestih vzdolž reke ali v litoralu, torej obrežju jezera. Kateri so ti organizmi, ki jih vzorčimo pri spremljanju ekološkega stanja rek, pa pove profesor doktor Mihael Toman.

Izjava

V rečnih sistemih lahko poleg omenjenih organizmov najdemo še predstavnike nižjih rakov, imenovanih postranice, in predstavnike maloščetincev, sorodnike deževnikov. Slednji so lahko tudi pokazatelj manj kvalitetnega, organsko bolj obremenjenega potoka. Stanje voda lahko v stoječih vodah, kot so jezera, ocenjujemo tudi s pomočjo planktona in vodnih bolh. 

Preden nadaljujemo s spoznavanjem organizmov, ki živijo v reki Savi, si vzemimo trenutek za glasbeni premor.

Vmesni komad: Zara McFarlane - Broken Water

Ponovno pozdravljene in pozdravljeni v današnji oddaji Frequenza della scienza, kjer se danes upiramo rečnemu toku reke Save skupaj z njenimi organizmi. Popotovanje smo začeli pri izviru Zelencev ter se seznanili z metodami spremljanja ekološkega stanja rek. Reki Savi pa lahko pripišemo še en izvirni vodotok, in sicer Savo Bohinjko. Več o tem delu reke nam pove doktor Mihael Toman.

Izjava

Gre za odsek, za katerega so značilne hitro tekoče, turbulentne in s kisikom bogate vode. Zaradi dobrega stanja rek se na tem območju nahaja tudi obilica vodnih žuželk v različnih razvojnih fazah. Čeprav zgornji tok reke Save ni ravno najbolj pester življenjski prostor za ptice, opisani pogoji predstavljajo idealno okolje za ptico, imenovano povodni kos. Podrobneje vrsto opiše doktorica Urša Koce, raziskovalka, zaposlena na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.   

Izjava

Odlično ekološko stanje pa lahko pripišemo tudi v Zelencih izvirajoči Savi Dolinki. A le do Jesenic. Tam je na reki pustila velik pečat industrija in prvi zelo visoki jez, imenovan Hidroelektrarna Moste. Na tem mestu je zaradi spremenjene hidromorfologije reke ocenjevanje njenega ekološkega stanja oteženo. Pa nadaljujmo naše popotovanje po reki Savi vse tja do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke v Radovljici. Kaj se dogaja z reko od sotočja naprej, ko počasi preide v srednji tok, pojasni profesor Toman.

Izjava

Kljub oviram in pregradam mnogih elektrarn se reka Sava spusti do nižin, kjer ima srednji tok. V Ljubljanski kotlini se reka umiri, saj ima na tem območju izredno majhen padec. Posledično začne odlagati sedimente, ki tvorijo prodišča. Za razliko od zgornjega toka reke na tem območju zato najdemo večje število ptic, vezanih na reko. Gre namreč za življenjsko okolje gnezdilk rečne struge. Katere vrste ptic so značilne za to območje, razloži ornitologinja Urša Koce.

Izjava

Med pticami, ki se nahajajo na območju srednjega dela reke Save, je tudi veliki žagar. Gre za ptico, ki gnezdi v konglomeratnih stenah, skalnih razpokah in drevesnih duplih starih obrežnih dreves. Ena od vrst, ki je prav tako vezana na obrežne habitate, je kvakač. Pri nas je vrsta precej redka in ima gnezdišča tudi v spodnjem delu reke Save. Za varstvo teh dveh ptic je pomembno, da ohranjamo stara drevesa in ostalo obrežno vegetacijo.

Če se malo odmaknemo od same rečne struge, lahko opazujemo gnezdilke poplavnih gozdov, med katere spadajo črna štorklja, srednji detel, belovrati muhar, črna žolna in različne vrste ptic duplaric. Črno štorkljo med prehranjevanjem lahko opazujemo tudi na sami rečni strugi, obrežnih plitvinah in prodiščih. Na tem mestu morda velja omeniti tudi nekdanje gnezdilke rečne struge, med katere spada navadna čigra. Bolj podrobno jo predstavi Urša Koce.

Izjava

Kljub temu da govorimo o rečnem ekosistemu, so z akumulacijo vode, ki je posledica hidroelektrarn, na reki nastali tudi jezerski ekosistemi. Ti so za razliko od rečnih ekosistemov stoječi in precej manj pretočni. Akumulacije na reki Savi so tako postale predvsem pomembno okolje za prezimovanje nekaterih vodnih ptic, kot so raca mlakarica, liska, labod grbec, druge race, kot je sivka, čopasta črnica, mali in čopasti ponirek. To so torej predvsem vrste, ki na akumulacijah prezimujejo, saj gre za obsežna vodna telesa, ki ne zamrznejo, ki zagotavljajo obilico hrane in ki so pogosto tudi zelo produktivna.

Pri tem velja omeniti še eno ptico, ki jo najdemo na področju reke Save in je marsikdaj tudi trn v peti ribičem. Govorimo o velikem kormoranu. Več o tej vrsti nam pove Urša Koce.

Izjava

Pticam ob Savi lahko prisluhnemo v vseh letnih časih. Sedaj pa prisluhnimo glasbenemu premoru.

Vmesni komad: Chicken Snake - Neck Deep in Swallow Water

Valovi Radia Študent se na frekvenci 89,3 MHz danes mešajo z valovi reke Save. V oddaji smo že spoznali zgornje del reke Save in njene nevretenčarje ter srednji del reke Save in ptice, ki jih lahko opazujemo skupaj z reko. V nadaljevanju pa bomo izvedeli, zakaj je reka Sava še pomembna, kako jo varujemo in katere tako imenovane karizmatične vrste nosi na svojih valovih.

Reka, kot smo danes že spoznali, ni samo po strugi tekoča voda. Pomembno je namreč omeniti tudi obrečne, razlivne dele reke, ki so prisotni predvsem v srednjem in spodnjem delu toka. To je tudi območje, kjer reka poplavlja, kar je del njenega naravnega delovanja. Ljudje smo skozi zgodovino poselili razlivne prostore rek, zato jih dojemamo kot škodljive. Pogosto gre tudi za obdelovalne površine, ki pa ne ovirajo pretoka reke. Ko reka poplavi, s tem pravzaprav prinese nova hranila.

O tem, kako smo se naselili ob rekah in zakaj tako, razloži biologinja in raziskovalka Marjana Hönigsfeld Adamič, ustanoviteljica inštituta Lutra.

Izjava

Zakaj je torej pomembno ohranjanje rek, pojasni Hönigsfeld Adamič.

Izjava

In čeprav smo danes spoznali že več različnih vrst organizmov, ki jih lahko opazujemo v in ob reki Savi – od kremenastih alg do velikih kormoranov –, nikakor ne smemo mimo dveh vsem dobro znanih karizmatičnih vrst. Prva izmed njih je vidra.

Evrazijske vidre so zveri, ki so s svojim načinom življenja vezane na vodo. Njihovo prehrano v večini sestavljajo ribe in raki, lotijo pa se tudi ptic, dvoživk in školjk. Najlažje jih izsledimo s pomočjo njihovih iztrebkov, imenovanih vidreki, ki jih pogosto odlagajo na vidna mesta ob reki. Vidra sicer nima naravnih plenilcev, vendar je pogosto žrtev industrijskih odplak, uničevanja naravnega okolja in intenzivnega kmetijstva. Je tudi pokazatelj kakovosti vodnega habitata, saj njena prisotnost kaže na to, da je okolje zdravo. Vidra je pri nas zavarovana vrsta sesalcev.

Katera pa je druga karizmatična vrsta živali, ki jo najdemo na reki Savi, razloži Marjana Hönigsfeld Adamič.

Izjava

Bober velja za največjega evropskega glodavca. Leta 1998 so vrsto ponovno naselili na Hrvaškem, nato pa se je razširila tudi na območje Slovenije. Njihove populacije so v preteklosti močno upadle, predvsem zato, ker so jih lovili za krzno in meso ter ker so izgubili svoj habitat, mokrišča. Danes bobre ogrožajo predvsem spremembe v nihanju vodne gladine, posledice hidroregulacij, povozi in turbine hidroelektrarn.

Na inštitutu Lutra se aktivno ukvarjajo s spremljanjem omenjenih vrst sesalcev, vidre in bobra. Kako in kdaj v organizaciji opazujejo reko in njene karizmatične prebivalce, pojasni raziskovalka Marjana Hönigsfeld Adamič.

Izjava

Nazadnje pa omenimo še živali, ki jih z reko najpogosteje povezujemo.

Izjava

Za konec poglejmo še, kako je z varovanjem reke Save. Najpomembnejša lastnost reke je ravno to, da teče in da gre za zvezen koridor. Reka je pomembna kot celota. Od začetka do konca. Kot smo slišali v uvodni pesmi – od izvira pa do izliva. Bolj ko je povezana in bolj ko jo pustimo naravno, bolj ohranja svoj pomen. Seveda pa smo v povezavi s spreminjanjem reke ljudje storili že mnogo nepopravljivih sprememb. In to kljub temu, da je del reke Save tudi pod zaščito Nature 2000, omrežja ekološko pomembnih območij na evropski ravni. Problem podrobneje razloži Marjana Hönigsfeld Adamič.

Izjava

Kot smo danes že omenili, na tem območju prebiva kar nekaj ptic. Ali je po njihovi zaslugi območje Save tudi del Nature 2000, nam razloži doktorica Urša Koce.

Izjava

Tako, pa smo pripluli skoraj do konca današnje oddaje. Za zaključek prisluhnimo še misli o prihodnosti reke Save.

Izjava

Vprašanje vendarle ostaja: kakšno reko bomo lahko opazovali v prihodnosti? Odgovor na to vprašanje je kljub nepredvidljivosti povsem v naših rokah. Naj današnja oddaja služi kot opomin, da reka nismo samo mi. Da na prihodnost reke ne moremo gledati le v kontekstu njene izrabe za korist ljudem. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bodo vsi organizmi na reki Savi, ki smo jih danes omenili, zgolj preteklost. A vendar ne smemo biti pesimistični. Pojdite k reki Savi, opazujte jo, spoznajte jo, morda vas preseneti. In če zaključimo z uvodno mislijo: “Teči torej. Preprosto kot reka.”

Po reki Savi je z množico organizmov plul Sebastjan, dokler ni naletel na pregrado, imenovano hidroelektrarna.

Lektorirala je Teja.

Brala sta Špela in Lovro.

Tehniciral je Linč.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Profesor Toman. :)

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.