DOLGA POT K DOLGOTRAJNI OSKRBI

Aktualno-politična novica
21. 6. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi
 / 28. 8. 2020
Po osemnajstih letih čakanja je Vlada Republike Slovenija pretekli četrtek sprejela predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon so imele namen sprejeti vse slovenske vlade preteklih dvajsetih let, a se to do zdaj še ni zgodilo. V tem obdobju je nastalo več kot 100 različic tega zakona, ki pa nikoli niso dosegle niti državnega zbora. Glavni dejavnik pri sprejemanju zakona pa je bilo vselej opredeljevanje financiranja, ki je tudi v novem zakonu pomanjkljivo načrtovano. Do leta 2025 naj bi se dolgotrajna oskrba financirala iz že obstoječih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Ureditev financiranja za daljše obdobje pa je vlada preložila na leto 2024 – do takrat naj bi se namreč sprejelo Zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uveljavil nov socialni prispevek, torej zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Zakon pa peša tudi pri opredelitvi odnosa javne mreže do koncesionarjev, pravic uporabnikov in osnovnih standardov ter normativov. Predlog zakona, ki so ga obravnavali lansko jesen, je že predvideval 1,47-odstotno prispevno stopnjo, posledično pa bi se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje znižal. Sicer gre za področje, ki je v domeni dveh ministrstev – MInistrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v odgovornosti katerega so tudi domovi za starejše. Njuno usklajevanje pa je poglaviten razlog za dolgotrajnost sprejemanja zakona, razloži Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti – združenja za dostojno starost.

izjava

Ob koncu javne razprave o zakonu o dolgotrajni oskrbi
 / 20. 11. 2017
Zakon predvideva vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti. Omogočal bi izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev tako v institucijah kot tudi v skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe. Ta ni enotno sistemsko urejena, a jo lahko pojmujemo kot »sistem storitev in ukrepov, namenjenim osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil«. Ne vključuje torej zgolj skrbi za starejše, ampak vse odrasle, ki so zaradi takega ali drugačnega razloga odvisni od pomoči drugih. Kaj je opredeljeno s pojmom dolgotrajne oskrbe, pojasni Anamarija Kejžar iz Fakultete za socialno delo.

izjava

Kljub temu da je dolgega čakanja na zakon konec, pa ta še zdaleč ni konstruktiven, saj ne vključuje in ne obravnava nekaterih ključnih vidikov zagotavljanja kakovostne dolgotrajne oskrbe. 

izjava

Javna razprava o osnutku zakona je potekala že lansko jesen. Vlada pa je ta zakon oblikovala brez predlogov in brez upoštevanja pripomb strokovnjakov iz tega področja. Biserka Marolt Meden opozarja tudi na manjko socialnega dialoga.

izjava

Vlada je s sprejetjem predloga zakona torej obšla stališča razpravljalcev, ki so sodelovali pri javnih obravnavah. Čeprav gre le za osnutek zakona, ki ga je vlada do objave snovala v tajnosti, so bile iz oblikovanja zakona izključene tudi zavarovalnice in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Anamarija Kejžar razloži, da snovanje zakona ne bi smelo potekati v tajnosti, saj je po njenem mnenju konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju zakona glavni kakovostni dejavnik le tega. 

izjava

Temeljna pomanjkljivost zakona, na katero opozarjajo strokovnjaki, je predvideno financiranje zakona. Sindikati ob tem opozarjajo, da slednje ne bi smelo biti odvisno od demografskega sklada, saj mora biti ta pristojen za nalaganje pokojnin za prihodnje generacije. Ker gre za pomemben sistemski zakon, pa je bistveno, da se oblikuje sistemski načrt financiranja, razloži Marolt Meden.

izjava

Spor Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in ministrstev za zdravje in delo o oskrbi starejših
 / 30. 7. 2020
Smotrna implementacija zakona bo otežena tudi zaradi pomanjkanja kadrov, zakonsko usklajene pa niso niti plače delujočih v sektorju dolgotrajne oskrbe. Že daljši čas pa sektor bremenijo težnje po privatizaciji, ki se vztrajno intenzivirajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč letno razpisuje koncesije, ki jih dobijo tuje multinacionalke, medtem ko javni domovi za starejše ostanejo praznih rok.

izjava

Soobstoj javnih in zasebnih domov – ti so občutno dražji – je pogojen z dobro stoječo zakonodajo, saj država z dodeljevanjem koncesij podpira zasebne domove, ki pa so s ponudbo nekaterih dodatnih storitev še vedno veliko dražji od javnih domov. Na drugi strani pa so tudi starostniki vse manj zmožni plačevati stanarine in oskrbnine.

izjava

O upravičenosti vložnih listov v domovih za starejše
 / 10. 6. 2020
Gradnjo in ustanovitev zasebnih domov pa spodbuja tudi novi zakon, ki bo s tem oslabil delovanje javne mreže. Ker je zakon oblikovan na temeljih tržnih potreb, ki pa jih ni mogoče enotno zadovoljiti, pa je pričakovati tudi razcvet črnega trga na področju skrbstvenega dela. Več Marolt Meden.

izjava

Eden glavnih vsebinskih poudarkov zakona pa tako kot večina zakonodajnih predlogov v zadnjem času sloni na digitalizaciji in tehnologizaciji. Tako naj bi se uvedlo sistem e-oskrbe, ki bi omogočala takojšnje ukrepanje ob morebitnih nesrečah ali zdravstvenih zadregah starostnikov. Uvedba e-oskrbe ne bo zmožna nadomestiti človeškega stika, a kljub temu predstavlja  pomemben korak k zagotovitvi čimprejšnjega posredovanja skrbstvene službe, razloži Anamarija Kejžar. 

izjava

Dolgotrajni poti k Zakonu o dolgotrajni oskrbi očitno sledi še dolgotrajnejša pot k njegovi uveljavitvi, zasluga za to pa gre predvsem nedorečenemu in neizpopolnjenemu sistemu financiranja. Zaradi staranja prebivalstva in potrebe po vedno večjem zagotavljanju oskrbe, pa je ta zakon zgolj medla popotnica v negotovo prihodnost slovenskega trga skrbstvenega dela.

Biserka Marolt Meden 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness