BRGS: Breakfast With Cardew

Oddaja
24. 10. 2021 - 19.00

Zvočni prepihi, 2021

Pod kritiški drobnogled bomo tokrat vzeli novo ploščo izjemno plodovitegadomačega glasbenika, bobnarja in tolkalca, improvizatorja, radijca ter člana stalne zasedbe Darla SmokingJake Bergerja aka Brgsa. Kot namiguje že naslov izdaje, se ustvarjalec tokrat posveča interpretaciji dela britanskega modernega skladatelja in pianista Corneliusa Cardewa. Cardewova glasbena zapuščina v retrospektivi odmeva še danes, že za časa življenja pa je gotovo imel izjemen vpliv na svoje soustvarjalce in učence, kar zadeva prakso proste improvizacije, zavračanje glasbenega institucionaliziranja, prečenje meja med skladatelji, izvajalci in poslušalci ter navsezadnje tudi levo politično pozicijo. To se je v različnih kombinacijah najbolj izrazilo v dveh zasedbah, v katerih je deloval: AMM in Scratch Orchestra. Moramo pa dodati, da je zaradi spreminjajočih se političnih prepričanj, ki so bila sicer vedno izrazito leva, v drugi polovici 70. let tudi sam nekoliko zapustil avantgardo in prosto improvizacijo, ki sta bili po njegovem mnenju elitistično institucionalizirani, ter se podvrgel konvencionalnemu skladateljstvu in vdajal poskusom pisanja popularnih političnih pesmi za množice. Vendar za delavske in podeželske množice.

A še pred omenjenima zasedbama in političnim obratom se je Cardew lotil posebnega dela, komada na 193 straneh, ki pa ni zapisan kot klasična notacija, temveč kot avtorske grafike. Cornelius je bil namreč do smrti občasni grafični oblikovalec. Monumentalna skladba se imenuje Treatise in je nastajala med letoma 1963 in 1967, njena grafična notacija oziroma del nje pa je tudi osrednji simbolni označevalec albuma Breakfast With Cardew, ki je, kot naročeno, izšel ob 40. obletnici Cardewove smrti. 

Aktualna izdaja pa ni prvo srečanje Brgsa s tem delom. Glasbenik se je z njim spoznal že leta 2009 v sklopu delavnice Keitha Rowa, ki je skupaj s Cardewom igral v že omenjenih legendarnih zasedbah AMM in Scratch Orchestra, leta 2015 pa je domači tolkalec zabeležil prvo interpretacijo grafične partiture v delu 46/3/84/115. V njem se Brgs posveča posamičnim grafikam v posamičnih skladbah, tokrat pa je v posamičnih interpretacijah, ki jih je Brgs tudi sam poimenoval, zaobjel povečini kombinacije različnih grafik, ki niso nujno v sosledju.

Se pa pred poslušanjem albuma v poslušalcu lahko pojavi dilema: poslušati album zgolj sam po sebi - glede na to, da so grafike dostopne na spletu – ali poslušati album skupaj z vizualizacijo, torej ob hkratnem spremljanju notacij oziroma grafik, kar lahko tudi zmoti golo poslušanje. Če izkusimo zgolj album, nismo za nič  prikrajšani, je pa težko odmisliti, da nam je na voljo nekonvencionalna notacija, ki jo je Brgs interpretiral. Recenzentka je v tem primeru šla po obeh poteh.

Brez predhodnega ogleda tu uporabljenih grafik smo seznanjeni z Brgsovim že dolgoletnim eksperimentiranjem v polju elektroakustike in izbiro inštrumentarija, ki mu to omogoča: preparirani snare, efekti, različni tolkalski in drugi objekti, modularni sint, feedback zvočniki. Vemo, da pozna svoj inštrumentarij, ki ga neumorno raziskuje v vseh njegovih kapacitetah, kar je slišati tudi na pričujočem albumu. S tega vidika je plošča raznovrstna in prinaša celo paleto zvočnih kombinacij. Enkrat je ponavljajoča in dromljajoča, drugič piskajoča in škripajoča, včasih se spusti v enakomeren loop in stopnjuje nasičenost, naslednjič se poigrava s pavzami in tišino. A presunljivo je, kako Brgsu uspe inštrumentarij pokombinirati – tudi če ni harmonij in jih niti ne bi mogli pričakovati, inštrumenti včasih skorajda pojejo in lovijo tone. Lep primer je komad Tensions Of The Surface, v katerem na enakomernemu dromljanju nekako nadzorovano piska in ravno prav kombinira in stopnjuje, denimo temu, basovsko mrmranje in višje ležeče cvileče zvoke. Pa recimo bolj »živahna« Conversation Between The Lines, v kateri se precej zvokov v skoraj groovie stilu stopnjujoče dogaja hkrati. Ustvarjalec doseže res veliko z inštrumentarijem, udomačenim v letih, z veliko rekviziti in njihovimi preparacijami, ki Brgsu omogočajo zanimive kombinacije, večglasje, tako rekoč akorde. Skoraj kot bi poslušali veččlansko zasedbo.

Seveda pa se po prvem ali večkratnem golem poslušanju začnemo spraševati, kaj je Brgs bral in kako je združeval določene dele, določene grafike, ki niso v sosledju. Zato se spustimo v interpretacijo interpretacije. A bolj fascinantno kot razumeti Brgsovo interpretacijo je samo spremljati in skušati ugotoviti, kako se glasba odziva na grafiko. In morda lahko občasno zaznamo ali si razjasnimo, zakaj se določena dinamika spreminja. Tako si lahko želimo in domišljamo, da razumemo, na primer, interpretacijo Endless Loop Of Spotless Minds ali pa Shapes Of Emptiness, pri čemer gre za igranje zaporednih grafik. 

Vseeno pa v razumevanju ne pridemo kaj dosti dlje od tega. A to je nekako logično in pričakovano. Cardew ni dal navodil, kako brati partituro. Gotovo obstaja konsistenca v branju istih črt, krogov in drugih likov, ki jo morajo izpeljati glasbeniki, a je interpretacija odvisna zgolj od izvajalcev ali dirigenta, kadar gre za velike zasedbe. V tej luči torej tudi ni tako pomembno, kako je Brgs interpretiral grafike, saj je branje stvar posameznika in se med izvajalci razlikuje. Je pa vredno vsaj pokukati v nekonvencionalno notacijo, ki ji lahko ob poslušanju albuma ali ločeno sledite v povezavi v napovedi oddaje, saj bi bilo škoda prezreti Cardewovo delo, četudi je poslušanje albuma samega lahko povsem samostojni užitek.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

🍎

"Je pa res, da v zadnjem času na RŠ pogrešam bolj poglobljeno in kompleksno glasbeno kritiko." https://www.sigic.si/neposlusno-2019.html

pogreša kritiko in globino, naredi centralala kjer so bli podatki nazadnje osveženi takrt k je dobil njegov zavod dnar za projekt

upsi

Kdor zna s projekti, pač zna s projekti. Lahko bi svojo sodelavko učil kritike in globine, lahko tudi projektno.

what I'm saying je da je eno iz pozicije posvečene kulture gobec vrtet in kurcat totalni prekariat na RŠ-u, to, da centralala ni objavila niti enega samega članka od sredine junija pa je drugo in hkrati realnost.. bil je glasen,
vzel je prav tako posvečenega Zagoričnika, da bodo delali štogod, potem pa očitno popušil na celi črti.

Zakaj? zato ker je zmanjkal flik, ker od pisanja ni evričev, Grom, mr. Z. & co. pa že ne bodo delal zastonj in zato naj glede Radia Študent drži jezik za zobmi. Sporočite Gromu, da na Centralala v zadnjem času pogrešam KAKRŠNOKOLI VSEBINO. Lahko je s polno ritjo celibati

...kritična in reflektirana obravnava impro muzik je na RŠ (in drugje, tudi na Odzvenu) šibka. Sicer z razlogom, ker je to izjemno zahteven teritorij za pisanje, pa vendar. Pogosto se zdi, da everything goes, in da je ključna dimenzija refleksije impra bolj ideološka kot estetska.

In še - da je RŠ zaradi prekernosti piscev odvezan stremenja h kakovostni refleksiji je za en kurc argument.

In nenazadnje - noben ni brez greha, ampak kakšen kamen pa vseeno lahko fuknemo. Biblija je čedna knjiga, a ji vseeno ne gre preveč verno slediti.

@centralala: zakaj nam "zanič piscem" nihče ne pove, kako dobro pisati, da bi vsaj vedeli ali nabiramo prekerne novce na tapravi sceni? Kje na primer naj potegnemo črto med ideološko zablodo in estetsko znanostjo?

vprašanje sploh ni kaj je kvalitetna in kompleksna, poglobljena kritika, težave IMATE, ker kvalitetne kritike ljudje, vključno s kritiki in vodilnimi v promotorskih Zavodih, ne želijo brati, pač pa želijo brati "dobro napisane" kritike, in seveda, RADI berejo ustoličene avtoritete. zato je rešitev naročiti nekemu filozofu kritičen tekst tako samoumevna. in enako je z eno lepo črtico glasbenih kritikov pri nas. ključne niso kritične ideje, ki obravnavajo glasbo in sceno, ključno je najprej premetavanje besed par izpostavljenih in tisočkrat navrženih ideologov, ki jih že zgolj zato ne grem brati, ter nato še lepopisje, ki sem in tja vrže kako mimobežno literarno, pesniško, filmsko ali celo politično aktivistično referenco. temu se vsaj v tem prostoru reče dobra kritika. ali pa intelektualistični hype traini, to tudi lahko pali, itak je to povezano s prejšnjim. mogoče v določeni meri pri določenih ciljnih skupinah delujejo še identitetno ali pa generacijsko močno potiskane "kritične vsebine". v takšnih okoliščinah ni mogoče razvijati kompleksne glasbene misli. ta bi namreč morala biti samorastniška in, če kaj, sodelovalna, slušeča. tukaj študij, leporečje, karizma in še toliko trepljanja po rami bore malo pomagajo. lenobno urednikovanje pa tudi ne.

Hehe, ne vem, kako dobro pisati o taki muziki, in tudi ne znam dobro pisati o taki muziki, in tudi vem bolj malo (in ne, ne grem na avdicijo, ker tudi nočem pisati, bohnedaj). Bi pa kot poslušalec in bralec radia (in Odzvena in Cetralale) želel brati tekste ljudi, ki znajo in želijo pisati - in ki mi poleg tega o tej muziki lahko povejo kaj novega, odprejo novo perspektivo na partikularno delo in avtorjevo osebno prakso ali, še raje, ga umestijo v širši sklop impro glasbenega dogajanja in na nove pristope in 'ideologije', bodisi pri nas ali globalno. Pa se mi zdi, da pri nas v recenzijah redko, če sploh, naletim na takšna izvajanja. Morda pričakujem preveč - a od koga pa, če ne od RŠ.

In še - ne referiram se na ideologijo kot zablodo (so 19th century, lol), pa tudi distinkcija med estetiko in ideologijo je bila bolj provizorična, sicer pa zelo kavbojska. Bolj sem imel v mislih ideologijo v smislu pogostega nanašanja v tekstih na dozdevno enakopravnost in nehierarhičnost impra, pa na različne premene skupnosti (poslušalcev in scene), pa verjetno še kake sorodne reči, ki se znajdejo v tekstih. Saj, priznam, vse skupaj je malce pavšalno rečeno, a morda vseeno ne povsem za na odmet.

In še - mladzijev protinapad, češ, mi smo morda res zanič, ampak tudi centralala je zanič - je predvsem zanič odziv na (ajde, povsem pišmeuhovsko) kritiko izvornega komentarja. Zgornja recenzija je povsem ok, in taka defenziva je nenazadnje nepoštena tudi do avtorice (če pustimo ostale omenjene like) - podmena odziva se je namreč brala, jebeš, je prekerka, pa je tekst pač zanič. A ni zanič - čeravno tudi ni res stellar in, za primer, tisto referiranje na Cardewovo pisanje "za delavske in podeželske množice" je bolj brending (nekako v duhu zgoraj omenjene ideologije) kot koristna informacija - čeravno bi se lahko recenzija vrnila prav na to točko, pač v luči nišnosti (morda celo hermetičnosti ali samozadostnosti, kaj pa vem) tovrstnih izdaj in vprašanje same smiselnosti Brgsovega dela z izvornim materialom (vrednotenje bi šlo seveda lahko v bilokatero smer).

No, over & out :p

Obviously sta kritika in izbor predvsem ideološka (familiarna), kar je splošna škoda. Obviously se (dobro napisane) "kritike" pišejo po naročilu s strani "ugledenežev", kar je splošna škoda. A ni avtorica recenzije zaposlena članica Zavoda Sploh, ne prekerka na rš? Vprašanje ali bi menjava Mr Z & Co obrnila ritem impra (ali bi Brgs & com delili po enakih načelih - "kritike" na rš so za brgs & com napisane po podobnem naročilu kot Mr Z & Co za centralo ali odzven). Splošni sklep: it's all 'bout the money it's all 'bout the dum dum da da dum dum

ola, js nisem rekel, da je kritika slaba, ker so ljudje na rš prekarci, ne vem, od kod ste sogovorci potegnili to linijo. Grom je iz svoje relativno udobne pozicije poskusil zaplavat v publicistično-kritiški reki, pa se je njegov endeavour ustavil ob prvi resnejši oviri, kvaliteta pa najprej terja kontinuiteto. Medtem se na RŠ že desetletja trudijo in uspevajo VSAK DAN napisat recenzijo, imajo kontinuiteto kljub poraznim razmeram, ugibam, da zaradi strasti do glasbe, medtem pa Grom oz. njegov portal, ki si od RŠ ad hominem želi oh in sploh kritike oziroma jo je v ekspozeju svojega projekta kvazi ponuja, utihne po treh letih, brez kakršnihkoli resnih, vidnih in pomembnih doprinosov sceni. Bolje bi bilo, da bi utihnil, še preden je podal navedeno opazko, oziroma še preden je ponudil svojo falš (best before se projekt konča) alternativo.

Malo blodite ali blodita. Kritike nastajajo po naročilu ali po predlogu na RŠ ravno tako kot kje drugje, pač glede na uredniško presojo kaj je treba pokrit. Kako do te pride, sicer nimam pojma, si pa upam trdit da ni odločanja iz ozadja, kjer bi se ukazovalo kaj je za ker medij. Naročilo v resnici ni naročilo ampak bolj prošnja, namenjena je dvem ali trem piscem, ki s(m)o razpoložljivi. Ker gre za honorarna dela, neke prisile ni mogoče ustvarit. Korporativna in lastniška delitev medijev seveda obstaja pri komercialnih medijih, nikakor pa se ne zrcali na nekomercialnih na način, da bi razni NVOji plasirali svojo vsebino. Seveda je mogoče v to smer ugibati le glede centralala, ki pa izdaj (skoraj) ne pokriva - "do ur research". Primerjati Centralala in RŠ je simpatično in po moje kar v čast prvemu, ni pa npr. videti, da bi hotel centralala vsebinsko konkurirat oddaji Tolpa bumov. Centralala, kolikor vem, ni projekt ne Groma ne Sploha, oziroma je projekt več organizacij, ki se niti ne obnašajo kot happy family, najbrž zarad podobnih težav, kot jih delijo z avtorji teh anonimnih zapisov in še kom - ugibam, ker se mi ne da vtikat svojga nosa v to. Da se razpisni keš tala kot se in da to ustvarja tekmovalnost in verjetno kaj zavisti med akterji, je, ugibam, dejstvo celotne kulturne scene, ki se grebe za projektni keš. Nimam razloga, da bi sam tu koga zagovarjal, branil ali šimfal, je pa smešno, da se Groma slika tu kot nekega puppetmasterja. Problem, kot z vsemi tovrstnimi fantazijami, je ponavadi v tem, da bi si vsak želel kakega takega puppetmasterja, pa ga ni. Bolje je brati kritiko kritik kot slabe poskuse politekonomske analize scene, ki je, kakor mi je znano, daleč od klanja, spletk, šimfanja in delitve fevda, o kakršnih lahko tu in tam slišimo iz npr literarne kulturne scene.

A lahk mal soli poberemo iz teh komentarjev. Letos bla slaba letina.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.