Actress: Ghettoville

Recenzija izdelka
7. 2. 2014 - 19.00

Werkdiscs/Ninja Tune, 2014

 

Če Darren J. Cunningham z novo ploščo res zaključuje svojo producentsko kariero, bi se v bodoče verjetno izvrstno znašel v vlogi glasbenega PR-ovca. Vsega nekaj kodiranih stavkov v promocijskem tekstu za njegov četrti album 'Ghettoville' je namreč praktično čez noč sprožilo nešteta ugibanja in interpretacije njegovega sporočila. Je napovedal samoukinitev projekta Actress? Bo glasbo od sedaj naprej ustvarjal pod novim imenom? Je 'Ghettoville' le plošča, s katero zaključuje cikel specifične zvočne estetike? Je preprosto začutil, da je s to estetiko povedal vse, kar je lahko? Ali pa so ga zmotili številni novi producenti, ki ga brezsramno klonirajo in s tem zbijajo vrednost izrazu, s katerim se je pred petimi leti znašel med najbolj cenjenimi sodobnimi elektronskimi kreativci?

No, resnici na ljubo se praktično vsi vidnejši glasbeni portali s Cunninghamom gotovo ne bi toliko ukvarjali, če jih Britanec ne bi najprej prepričal s svojo glasbo. Njihovo naklonjenost si je prislužil že s prvencem 'Hazyville' v letu 2008, z naslednjima dolgometražcema pa je spoštovanje in posledično priljubljenost le še stopnjeval. S samosvojim mečkanjem detroitske, čikaške in deloma britanske plesno-elektronske zapuščine je navdušil kritike in fene, pa čeprav se je s svojo brezkompromisnostjo marsikdaj komu tudi zataknil v grlu. Toda prav zato ga še toliko bolj cenimo tisti, ki stavimo na izvirnost, drznost in brezpogojno sledenje lastni viziji, tudi če to pomeni prevpraševanje obstoječih plesno-elektronskih postulatov. Tudi takrat ko (kvazi)pravila obrne tako rekoč na glavo, Cunninghamu ni mogoče očitati nespoštljivosti do preteklosti. Še več, s svojo drzno reinterpretacijo zgodovine je do nje spoštljiv bolj kot njegovi številni kolegi, ki bolj ali manj slepo sledijo izročilom svojih predhodnikov. Verjetno je v Cunninghamovem zapisu ob plošči 'Ghettoville', čutiti tudi njegovo frustracijo nad stanjem aktualne elektronske scene. Zdi se, da se stvari od časov, ko je Aphex Twin dogajanje povzel z besedami »preveč ovc in premalo pastirjev«, ni prav nič izboljšalo. 

Ena od interpretacij glasbe, ki jo ponudi 'Ghettoville', bi bila lahko prav nekakšna odslikava oziroma kritika sodobnega glasbenega ustvarjanja in potrošništva. Poslušanje glasbe se danes vse prevečkrat konča v preskakovanju s skladbe v skladbo, po možnosti na Youtubu, tej logiki pa na drugi strani sledi tudi hitropotezna produkcija. Podoben, milo rečeno bled vtis ob prvem poslušanju pusti 'Ghettoville', ki se še bolj kot prejšnje tri Actressove plošče nasloni na prepoznaven šum. Ta pogosto deluje skoraj vulgarno prazno, brezciljno,  zato se Cunninghamova najava samoukinitve zdi vsaj upravičena, če že ne logična. No, ta navidezna praznina pa se začne polniti z vsakim novim poslušanjem. Najprej z zelo jasno artikuliranimi razpoloženji, z nekaj samoiniciativne domišljije pa se v skladbah hitro začnejo izrisovati skoraj oprijemljivi narativi, tako rekoč posamezne zgodbe. Menda je Cunningham inspiracijo za album našel na ulici velemesta, pozno ponoči, v opazovanju postopačev, brezdomcev in drugih ljudi z roba, zato je podoba glasbe največkrat precej morbidna. To pomeni, da je 'Ghettoville' Actressova doslej najbolj težavna oziroma zahtevna plošča. Vsaj dokler se je uho ne privadi. Takrat, ko se je, pa glasba in razpoloženja poslušalca potegnejo v svoj svet, ki skozi temačno atmosferičnost ponudi neskončne trenutke ugodja. Če zapišemo, da je 'Ghettoville' Actressov 'Selected Ambient Works', najbrž nismo daleč od resnice. 

Čeprav je album naletel na posamezne precej ostre kritike, si je težko zamišljati, da resnično pomeni Actressovo slovo. Cunningham se z njim namreč še enkrat več dokaže za močno izstopajočega producenta, pa čeprav z albuma pravzaprav ni mogoče izpostaviti skladbe, ki bi podkrepila to trditev. 'Ghettoville' je pač preprosto album, ki ga je treba poslušati od začetka do konca, šele takrat se pokaže njegova prava vrednost.

 

Actress - Rap
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

? dajte, dajte!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness