Dražja in še nekoliko manj pozitivna Slovenija

Medtem ko protikandidat tudi danes še zaradi poslovnega obiska Velike Britanije odsotne predsednice vlade Alenke Bratušek za predsednika Pozitivne Slovenije na petkovem volilnem kongresu in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković ne prav razumsko logično razlaga, da za razliko od 72 odstotkov vprašanih v zadnji javnomnenjski raziskavi Večera vlado podpira, a da politika, ki jo ta izvaja, ni politika, ki jo je državljanom pred volitvami obljubila Pozitivna Slovenija, koalicija v Državnem zboru nadaljuje s sprejemanjem urgentnih ukrepov za zapolnitev načrtovanega proračunskega izpada po razveljavitvi nepremičninskega davka. Da bo izpad nekoliko manjši, so sicer kar z uredbami o zvišanju trošarin na alkohol in alkoholne pijače ter na pogonska goriva in zemeljski plin že poskrbeli na vladi, za še dodaten javno-finančni priliv in dodatne podražitve že tako dragega življenja na danes prav nič sončni strani Alp pa bodo s potrditvijo prav danes redno obravnavane novele zakona o trošarinah ter višjo trošarino še za tobak in tobačne izdelke poskrbeli še poslanci Državnega zbora.

Ker je v predvolilni kampanji letos dvakrat volilnega leta dovoljeno vse, podražitvam in dvigu trošarin v en glas po pravzaprav službeni politični dolžnosti nasprotujejo zgolj v strankah aktualne parlamentarne opozicije, v katerih menijo, da so z dvigom trošarin načrtovani prihodki nerealni, da gre zgolj za še enega v nizu ukrepov za dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva ter da bodo z dvigom cen nad raven cen v sosednjih državah tujci v tranzitu še nekoliko hitreje in brez postankov ter zapravljanja vsaj na obmejnih cestnih počivališčih vstopili in zapustili državo. Ne glede na posamezne povsem racionalne opozicijske ugovore novemu valu političnih podražitev, s katero se rešuje javno finančni primanjkljaj domače zadolžene države, bodo poslanci vladnih strank - in kot kaže v celoti tudi poslanci pred petkovim volilnim kongresom razdeljene Pozitivne Slovenije - predlog novele zakona o trošarinah podprli, saj naj bi po besedah Socialnega demokrata Mirka Brulca le šlo za take ukrepe, da bi bili državljani čim manj prizadeti.

Trditev, da bi naj bili državljani še najmanj prizadeti, če Vlada in koalicija Alenke Bratušek v pomanjkanju boljših idej, kako zapolniti javno finančno luknjo, ki je nastala po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine na Ustavnem sodišču, posegata po še najbolj na prvo žogo in celo v socialistično-samoupravni preteklosti često videnih nedomišljenih ukrepih, po katerih bodo proračunsko luknjo zaradi slabega in celo neustavnega zakona pokrili potrošniki alkohola, tobačnih izdelkov, zemeljskega plina ter pogonskih goriv pa je vendarle sama po sebi paradoksalna. Iz zavez danih Evropski uniji namreč izhaja, da se denimo cene tobačnih izdelkov v prihodnje bodo še zviševale, toda vendarle ne na račun večjih proračunskih prilivov domače zadolžene države pač pa manjše porabe in manjšega števila rednih odjemalcev cigaret in tobaka, kar naj bi veljalo tudi pri dvigovanju trošarin in s tem višjih cen alkohola ter alkoholnih pijač.

Toda z dvigom trošarin in končnih cen alkohola ter alkoholnih pijač in tobaka ter tobačnih izdelkov koalicija in Vlada pač ne zasledujeta ciljev boljšega občega zdravstveno stanje domačega prebivalstva ter manjše potrošnje po dvigu trošarin dražjih razvad in navad. Da ji gre zgolj in predvsem za nadomestitev izpada proračunskih prihodkov zaradi propadlega zakona ter davka na nepremičnine pa potrdi podatek, da so vladni izračuni, za koliko se bodo na račun denimo kadilcev do konca tega in v prihodnjem letu povečali proračunski prilivi, narejeni ob predpostavki, da bodo kadilci tudi po novem dražjih tobačnih izdelkov na letni ravni pokadili prav toliko kot do zdaj. Da sicer tudi finančni mojstri vlade in koalicije Alenke Bratušek prav preračunljivo računajo na to, da bo navezanost na alkoholno in oziroma ali tobačno razvado in navado, močnejša od racionalnega potrošniškega obnašanja ter manjše porabe, pa v primeru tobaka in tobačnih izdelkov potrjuje tudi ukrep, da se bo za razliko od cigaret občutneje podražil rezani tobak za zvijanje, katerega potrošnja je v zadnjih letih zaradi vedno dražjih cigaret tudi na Slovenskem v porastu, saj je postal in postaja vse pogostejša alternativa rednih uporabnikov tobaka.

V skladu z danes v redni obravnavi v Državnemu zboru obravnavano novelo zakona o trošarinah se bodo tako cigarete v maloprodaji podražile za pet odstotkov, rezani tobak za zvijanje pa od 13 do 23 odstotkov oziroma od 40 centov za 25 gramski zavoj do dodatnih štiri evre za 110 gramski zavoj tobaka. Nekaj možnosti sicer je, da trgovci s tobakom višje trošarine ne bodo v celoti prelili v maloprodajne cene, toda končni produkt bo za isti mesečni proračun kadilca na Slovenskem vsekakor dražji, kar bo gotovo marsikaterega kadilca primoralo poiskati alternative, kot sta denimo črni trg ali nakupi v tujini, in s tem bodo proračunski prilivi tudi ob isti ravni tekoče porabe gotovo manjši.

Pravzaprav istega scenarija se lahko nadejamo v primeru kar z vladno uredbo dražjega alkohola in alkoholnih pijač. Tudi če se dejanska poraba med prebivalstvom ob takšnih političnih podražitvah res ne zmanjša, kot to v proračunskih prilivih načrtujeta tudi koalicija in vlada Alenke Bratušek, se redni porabniki zaradi dražjih cen pač bolj osredotočijo na cenovno ugodnejše alternative mimo trošarinskega ustroja in nadzora. Glede na slabo razvitost javnega transportnega sistema po vsej večinoma vendarle ruralni državi pa bo tudi dvig trošarin in podražitev pogonskih goriv ob vseh, ki transportno sredstvo uporabljajo za delo in poklicno udejstvovanje, gotovo prizadela še prebivalce na podeželju ter izven mestnih središč, ki na Slovenskem pravzaprav edina ponujajo bolj ali manj učinkovite in v vseh urah dneva vsaj koliko toliko dostopne alternative javnega prevoza. Toda tako to gre. Medtem ko se v političnih strankah pospešeno pripravljajo na ponovne predčasne volitve, za katere utegne že v petek na volilnem kongresu poskrbeti morebiten ponovni prevzem Pozitivne Slovenije s strani njenega ustanovitelja Zorana Jankovića, je nekaj vendarle popolnoma jasno. Ne glede na to, ali v petek zmaga Alenka Bratušek ali Zoran Janković, Slovenija kot država pač ne bo nič kaj bolj pozitivna, ampak predvsem še nekoliko dražja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vse manj pozitivno in vse bolj drago državo Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.