Moderniziranih Akademskih 15

Moderniziranih Akademskih 15

Oddaja
24. 4. 2014 - 15.30

Začenjamo s perečo problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v Sloveniji, pri čemer je vlada glede na začetne zaplete pri pripravi načrta Jamstvo za mlade z najnovejšim ukrepom izkazala nesorazmeren angažma. Določili so namreč, da lahko pristojno ministrstvo z izvajanjem ukrepa Prvi izziv 2014 začne, še preden Evropska komisija potrdi ustrezen operativni program. O ukrepu, ki je namenjen mladim iz vzhodnega dela Slovenije, smo se pogovarjali s predsednikom Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja na Študentski organizaciji Slovenije, Luko Špoljarjem:

(izjava v posnetku oddaje)

Država bo skupaj z Evropsko unijo sofinancirala 15-mesečno zaposlitev slovenskih iskalcev prve zaposlitve in obveznega pripravništva. Kaj bo z mladimi po izteku tega obdobja, ni jasno, vendar na ŠOS-u ostajajo optimistični in poudarjajo, da bodo resni ponudniki zaposlitve, če bodo z novopečenimi delavci zadovoljni, zaposlitev najbrž podaljšali. Blažilna funkcija tovrstnih ukrepov je morda dovolj za vzpostavljanje vtisa izboljšanja vstopa mladih na trg dela, vendar širšega makroekonomskega problema brezposelnosti ne razrešuje.

Četudi je stanje na trgu dela alarmantno, pa se lahko po mnenju Univerze v Ljubljani pohvalimo vsaj z vse večjim pomenom razvoja kakovosti v visokem šolstvu. Na mednarodni konferenci z naslovom Študij danes, kakšen naj bo jutri? so sodelujoči poudarili, da se odgovornost visokošolskih partnerjev do kakovosti na vseh področjih visokošolske dejavnosti krepi in vse bolj uresničuje. Po mnenju ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, ki je s svojim nagovorom odprl konferenco, je bolonjska reforma prinesla modernizacijo, vendar pa je k oblikovanju prihodnjih korakov treba pristopiti kritično. Po desetletju reforme je torej čas za sistemsko evalvacijo, pri čemer je moderno že a priori enako dobremu. Celovita refleksija je gotovo nujna tudi na ravni implementacije bolonjske reforme, ne le na ravni opevane modernizacije kot celote.

Od evropskih direktiv na področju izobraževanju izpred desetih let preidimo k iniciativi Odprimo Slovenijo z izobraževanjem. Nujnost odpiranja izobraževanja z modernejšimi tehnikami in viri v kombinaciji z odzivanjem izobraževanja  na konkretne potrebe trga je minister Jernej Pikalo poudaril tudi na mednarodni konferenci o odprtem izobraževanju. Konference se je udeležila evropska komisarka za izobraževanje, Androulla Vassiliou, ki je prepričana, da je evropsko nekonkurenčnost v primerjavi z ZDA, Japonsko in Korejo treba reševati z odpiranjem izobraževanja s prosto dostopnimi učnimi viri. Dobava računalnikov in tablic naj bi zagotovila večjo enakost, kako bodo pri tem zagotovili kakovostno vsebino, pa še ni znano.

Kakovost šolstva pa je ogrožena po mnenju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Na torkovi redni seji so poudarili, da je napovedana dodatna racionalizacija javnega sektorja nesprejemljiva. SVIZ bo zato na pogajanjih med vlado in sindikati zavrnil vsakršno dodatno znižanje stroškov dela, ki bi vodilo v odpuščanje strokovnih, računovodskih, administrativnih ali tehničnih delavk in delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi. Nesmiselnost dodatnih posegov v število zaposlenih v slovenskem šolstvu utemeljujejo s podatki Statističnega urada RS, ki jasno kažejo, da število učiteljev že drugo leto zapored upada, medtem ko v osnovnošolsko izobraževanje vstopajo vse številčnejše generacije otrok.

Sindikalna in vladna stran ostajata vsaksebi tudi glede vprašanja šolnin na rednem študiju. Prvi sestanek v sklopu usklajevanj o predlogu Zakona o visokem šolstvu, ki je potekal že prejšnji teden, so v Visokošolskem sindikatu sicer označili kot premik naprej, saj po razpustitvi delovne skupine lani usklajevanj ni bilo. O čem je bilo govora na včerajšnjem sestanku, nam je zaupal predsednik sindikata, Marko Marinčič:

(izjava v posnetku oddaje)

Vlada tako glede šolnin še vedno vztraja pri štiridesetih plačljivih mestih na sto neplačljivih. Na sindikatu pri tem poudarjajo, da namen šolnin ni izboljšanje materialnega položaja delavcev na univerzi, temveč prihranek pri javnih sredstvih, zato šolninam že v izhodišču nasprotujejo. Na podlagi pripomb, ki sta jih SVIZ in Visokošolski sindikat posredovala ministrstvu, bo pripravljena nova delovna različica zakona, ki jo bodo obravnavali po prvomajskih praznikih. Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Mirko Pečarič je sicer dejal, da zakona pred poletjem v parlamentu ne bo, saj ga želijo maksimalno uskladiti. Pri tem na sindikatih pričakujejo, da se bodo lotili tudi konceptualnih vprašanj, ki zadevajo institucionalni status univerz in ureditev študija. Upamo, da usklajevanja ne bodo ostala pri prijetnih floskulah in lepotnih korekcijah.

Preden se selimo na tuje, pa še o selitvi Študentske svetovalnice, ki se je iz prostorov na Židovski stezi preselila v dvakrat večji prostor na Kersnikovi 4. V prenovljenih prostorih bo skupaj z zavodom začela delovati tudi Hiša Srce, projekt, ki mladim zagotavlja svetovanja, informiranja, delavnice, terapije in brezplačno začasno namestitev v stiski. Novi prostori bodo tako začasno nudili bivanje štirinajstim uporabnicam, ki bodo izpolnjevale pogoje iz razpisa. Število posameznikov v življenjski ogroženosti zaradi različnih okoliščin, stisk in pomanjkanja finančnih sredstev je gotovo večje, zato je širitev števila ponujenih mest znotraj trendov socialne degradacije zelo dobrodošlo.

Vrhovno sodišče ZDA je v torek sprejelo odločitev v primeru referendumske odločitve volivcev zvezne države Michigan. Ti so leta 2006 potrdili zakon, ki univerzam prepoveduje upoštevanje rase kot dejavnika pri sprejemu novih študentov. Vrhovno sodišče je dalo prav volivcem in zavrnilo odločitev prizivnega, da je referendumski način pristopa k vprašanju rasnih neenakosti v ZDA napačen in povzroča diskriminacijo manjšine. Večina ameriških univerz pri sprejemanju novih študentov namreč upošteva tudi rasne kvote, kar je posledica zatiranja temnopoltih in drugih manjšin v preteklosti. Zaradi tega se lahko na primer zgodi, da belopolti študent ni sprejet na univerzo, čeprav ima boljše ocene od temnopoltega.

Nasprotniki tako imenovane afirmativne akcije so torej belopolti volivci Michigana, ki delujejo v lastnem interesu s tolažbo, da v resnici volijo za odpravo rasne diskriminacije. Prepričani so, da v ZDA diskriminacija manjšin ni več prisotna in so zato tarča diskriminacije postali sami. Z njimi se ne strinjajo starši otrok iz socialno šibkejših okolij kot tudi ne sodnica Sonia Sotomayor, ki je poudarila, da lahko brez vsakršnega nadzora tudi demokratično potrjena zakonodaja zatira pravice manjšin.

V času burnih razprav glede uvajanja šolnin pri nas je vredno omeniti tudi poročilo britanskega Inštituta za fiskalne študije, ki ocenjuje, da študentje zaradi šibkega gospodarstva svojih šolnin ne bodo zmogli povrniti. Predvidevajo, da zaradi višanja šolnin davkoplačevalci svojega denarja ne bodo prihranili, finančni pritiski na študente pa se lahko še zaostrujejo. Napovedi vlade, ki so kazale v prid spremembam na področju financiranja visokega šolstva v letu 2012, se zaradi nizkih prihodkov diplomantov v primerjavi s šolninami najverjetneje ne bodo uresničile. Na inštitutu menijo, da bodo vračila šolnin precej nižja od pričakovanih, novi finančni strategiji pa pripisujejo ustvarjanje večje nezanesljivosti na področju financiranja univerz.

 

Novice je poiskala vajenka Urška R.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

pa na kulturo ste pozabil:-)

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.