Brez dovoljenja za črpanje, bližje dovoljenju za procesiranje
Geoenergo, v lastništvu Petrola in Nafta Lendave, ter angleški partner Ascent Resources, ki si obeta 75 odstotni delež izplena, še nista pridobila dovoljenj za izkoriščanje ogljikovodikov po metodi hidravličnega drobljenja na širšem območju vasi Petišovci in Dolina , a je izvajalec storitev črpanja in procesiranja surove nafte, zemeljskega plina in plinskega kondenzata ter transporta teh do porabnikov, Petrol Geoterm že vložil zahtevo za okoljevarstveno dovoljenje za vzpostavitev rafinerije.
Na spletu je moč podpisati peticijo proti frackingu v Sloveniji, Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, pa je v ponedeljek vložilo zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina.
V pogovoru s pobudnikom iniciative Alešem Černigojem, Gorazdom Marinčkom iz društva za energetsko ekonomiko in ekologijo, geologom Petrom Kraljem, Zdravkom Pravdič Pecom iz društva Prekmurske pobude Onej in aktivistom Rajkom Stuparjem iz Trimlinov več o pridobivanju ogljikovodikov po metodi hidravličnega drobljenja, posledicah za širšo regijo, pa tudi o posledicah preteklih izkoriščanj ogljikovodikov na območju in stopnji sanacije zapuščenih vrtin.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Žal neposlušljivo
Malo več podatkov s številkami glede globin (in dejansko omenjen podatek, da gre v tem primeru za peščenjak, ne za skrilavce): http://www.mladina.si/151521/moratorij-za/
"Strah pred hidravličnim drobljenjem v Prekmurju je sicer po mnenju strokovnjakov neupravičen. Po svetu je sporno predvsem drobljenje geoloških plasti skrilavcev, v Prekmurju pa je plin v plasteh peščenjakov, opozarja dr. Željko Vukelić z Naravoslovno-tehniške fakultete. »Plasti so bistveno „mehkejše“ kot pri skrilavcih drugod po svetu, zato imamo opravka z nižjimi tlaki frakturiranja in nevarnosti za onesnaženje vodonosnih plasti ni.« Pritrjuje mu tudi dr. Miloš Markič z Geološkega zavoda, ki opozarja, da so poskusne vrtine v Petišovcih globoke več kot 2500 metrov. »Razlika do najglobljih gospodarsko pomembnih vodonosnikov na območju torej znaša več kot 1500 metrov in do pitnih voda več kot 2000 metrov, skrajni teoretični vpliv hidravličnega lomljenja pa je po dobro preverjenih svetovnih izkušnjah največ 600 metrov.« Sicer pa je bilo v Petišovcih do danes opravljenih že več deset frakturiranj vrtin, prvo že davnega leta 1960. Vse brez negativnih vplivov."
Meni se zdi edino sporno, da tega plina ne izkoriščamo sami. Če seveda ni drugih nevarnosti.
Komentiraj