ČRNE LUKNJE REBALANSA DRŽAVNEGA PRORAČUNA

Na zahtevo koalicijskih poslancev Kolegij predsednika Državnega zbora Milana Brgleza ni imel prav velikih težav, da se je včeraj dogovoril za sklic dvodnevne izredne seje Državnega zbora, ki se bo začela jutri ob 09.00 uri zjutraj in bo posvečena predvsem predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna in zakonskemu predlogu o njegovem izvrševanju. Tako rebalans proračuna kot zakon o njegovem izvrševanju so sicer že pretresli vsi pristojni odbori državnega zbora, nazadnje pa so ga pod drobnogled na kar 10 urni seji vzeli še na matičnem delovnem telesu, kar je odbor za finance in monetarno politiko. Kljub politično diametralnim stališčem do posameznih proračunskih postavk, ki so se denimo tako kot slovenska policija, občinska lokalna samouprava in osnovnošolsko izobraževanje v tokratnem rebalansu proračuna države znašle v črnih luknjah pomanjkanja javnih sredstev in prepočasnega gospodarskega okrevanja države, so koalicijske partnerice strnile vrste in gladko drugega za drugim zavračale 41 opozicijskih ali pač koalicijskih amandmajev, ki so posegali v finančno strukturo odhodkov države, kot se jo je ob tokratnem rebalansu proračuna namenil uveljaviti finančni minister Dušan Mramor.

Ob opozicijskih poslancih, ki kateremu koli že javno-finančnemu predlogu katere koli že koalicije in Vlade nasprotujejo pravzaprav po službeno-opozicijski dolžnosti, so temperaturo in srčni utrip na sejah državnozborskih odborov navzočih predstavnikov vlade sicer dvigali tudi koalicijski poslanci in poslanke. Demokratični upokojenci in Socialni demokrati so se tako lastni koaliciji in Vladi sprva nekoliko postavili po robu z zgolj med DESUS in SD usklajenim predlogom za povečanje proračunskih odhodkov za izredno uskladitev pokojnin v primeru ugodnih gospodarskih gibanj v letu 2015. Enoten nastop socialdemokratskega bloka, s katerim sta se na zadnje parlamentarne volitve po naklonjenost volivcev odpravili DeSUS in SD, je sicer gladko propadel, ker so mu - potem ko je zaradi njega na seji odbora za finance živčen postal prav finančni minister Dušan Mramor - nasprotovali tudi v največji parlamentarni in koalicijski stranki SMC. Kljub temu pa vprašanje usklajevanja pokojnin za DeSUS v političnem smislu predvidljivo ostaja vitalnega pomena in ga bodo ponovno odprli, takoj ko bodo predvidoma konec februarja znani uradni podatki o gospodarski rasti za leto 2014.

Glede na podatke porabe iz lanskega in prejšnjih let je sicer samo po sebi jasno, da je v tokratni črni luknji rebalansa državnega proračuna premalo denarja za delovanje občin, policije in šolstva. Denarja je sicer premalo še za vrsto drugih družbenih podsistemov, toda najbolj plat zvona bijejo prav župani, šolniki ter policisti. Še najmanj je črno na belem jasno, kako zelo žejne je preko vode tokrat finančnemu ministrstvu uspelo prepeljati občine. S predlogom zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki je sestavni del tokratnega rebalansa proračuna države, Vlada sicer posega v 11 različnih zakonov, kar naj bi občinam omogočilo, da zmanjšajo lastne stroške izvajanja posameznih nalog lokalne samouprave. Toda konkreten sprejem potrebnih sistemskih ukrepov za znižanje stroškov občin za 22,8 milijonov evrov na letni ravni bo na vrsto prišel šele tam enkrat sredi leta, v katerem se pa že na začetku ve, da bodo zaradi pomanjkanja proračunskega denarja tako povprečnine kot investicijski transferji za občine nižji kot prejšnja leta.

Da denarja za obstoječo in tudi za v prihodnje obljubljeno učno pomoč v slovenskih šolah še preprosto ni zagotovljenega, je na državnozborskem odboru za finance tudi v živo potarnala kar sama ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Denar za obljubljeno učno pomoč sta ji vsaka s svojim amandmajem poskusili zagotoviti opozicijski Zavezništvo Alenke Bratušek in Slovenska demokratska stranka, a je koalicija ostala enotno neusmiljena za dodatne učne potrebe domače šoloobvezne mladine. SD in DESUS se sicer te dni vnaprej obsojeno na politični neuspeh ponovno zaradi nestrinjanja največje parlamentarne in koalicijske stranke SMC zavzemata za spremembo ustave v prid ekskluzivnosti javnega financiranja javnega šolstva. Kot pravi socialno čuteči demokrat, pa je vodja poslancev koalicijske SD Matjaž Han ministrici za izobraževanje ob odhodu iz odbora za finance navrgel, da pa vseeno upa, da bo, tako kot je javno zagotovila in obljubila, našla denar, da bo učna pomoč na slovenskih šolah še naprej na voljo.

Tako kot na ministrstvu za izobraževanje pa tudi na ministrstvu za notranje zadeve ta čas še pač ne vedo, od kod vzeti denar za zagotovitev vsaj koliko toliko normalnih delovnih pogojev za slovenske policiste. Vidno ogorčen je sejo odbora za finance, na katerem so eden za drugim padali tudi amandmaji za povečanje javnih proračunskih sredstev za operativno delo policije, zapustil predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič, ki je ravnanje koalicijskih poslank in poslancev označil za tragično in neodgovorno. Za policijo je v okviru rebalansa proračuna letos namenjenih dobrih 257 milijonov evrov, kar je za slabih 16 milijonov manj od dejanske porabe policije v letu 2014 in za slabih 50 milijonov manj, kot naj bi policija dejansko potrebovala tudi po ocenah samega ministrstva za notranje zadeve.

In medtem ko se policijski sindikalisti brez upanja na odgovor javno sprašujejo, v čigavem interesu je, da policija ne bo mogla izvajati svojih osnovnih nalog, so razmere v domačemu represivnemu aparatu oziroma policiji že nekoliko tragikomične. Denarja bo v policijskih vrstah namreč zmanjkalo tudi za tako zelo osnovne stvari, kot je menjava policijske opreme – uniform, čelad, jopičev in podobnih reči. Sredstev ni tudi za vzdrževanja policijskega sistema zvez Tetra, ogroženo pa sta tudi izvajanje nujne helikopterske medicinske pomoči in program za varovanje zaščitenih prič. Tudi kadrovsko podhranjena slovenska policija sicer še vedno operira na operacijskem sistemu windows XP, za katerega proizvajalec več ne zagotavlja potrebne podpore in popravkov, brez predvidenega denarja pa ostaja tudi za zamenjavo dotrajanih policijskih vozil, ki so v povprečju stara devet let in imajo od 350 do 400 tisoč prevoženih kilometrov.

Kljub silnemu odporu, ki so ga zoper tokratni rebalans proračuna uprizorili deležniki najbolj prizadetih in ogroženih proračunskih postavk, pa je njihovo upanje na politični uspeh na jutrišnji in po-jutrišnji izredni seji Državnega zbora skoraj da nično, saj so koalicijske partnerice kljub nekaterim še včeraj različnim stališčem in poskusom dopolnil rebalansa proračuna, stopile skupaj in bodo kljub vnaprej jasni proračunski črni luknji vsaj za občine, šolstvo in policijo predlog Vlade in finančnega ministra, profesorja Dušana Mramorja podprle. Toda tako to gre. Kakšna namreč bo končna in konkretna politična cena takšnega političnega upravljanja s prihodki in odhodki države, ki bo po hrbtu še dodatno lopnilo vsaj občinarje, šolnike in policiste, bodo ob takšni politično preračunljivi koalicijski enotnosti, kot smo ji priča ob tokratnem že za laični pogled nedodelanem rebalansu proračuna, pokazale šele naslednje državnozborske volitve.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pričakovano koalicijsko potrditvijo tudi tokratnih črnih lukenj v rebalansu domačega državnega proračuna pod profesorskim vodstvom finančnega ministra Dušana Mramorja v Vladi in koaliciji Mira Cerarja v zobeh poskrbel Tomaž Z.