Tako so se slišala 90.: pojav rejva v Sloveniji

Oddaja

S tokratno premierno oddajo odprtega zgodovinskega tipa zaganjamo krog oddaj, posvečenim odpiranju in mapiranju devetdesetih, časa, ki je ravno toliko za nami, da mu lahko rečemo zgodovina, časa, ki so ga nekateri proglasili za konec zgodovine, drugi pa ga razglašajo za pomembnejšega od famoznih šestdesetih ali osemdesetih. Tako eni kot drugi skrajnosti se bomo izognili, krog petih oddaj, ki si bodo sledile do konca maja, pa bomo sklenili na rekonstrukcijah nekaterih po našem mnenju bistvenih dogodkov, ki skupaj lahko tvorijo nekaj, kar imenujemo devetdeseta.

 

Torej: dolga devetdeseta

Čas, katerega spomina se bomo polastili v današnji in prihodnjih oddajah, je dolga doba devetdesetih. Kar z drugimi besedami pomeni, da se devetdeseta ne začnejo leta 1990 ali 1989 in končajo leta 1999 ali 2000, sem namreč sodijo tudi leta kot so leto 1987 ali leto 2003, temveč so ime za arhiv, ki še ni točno določen, še manj pa dokumentiran. To še toliko bolj velja za t.i. postsocialistični vzhod, ki je svojo mitologijo sedanjosti osnoval na famoznih in prelomnih osemdesetih.

Obenem pa so devetdeseta že toliko oddaljena - in tu ne mislimo zgolj striktno časovno - da ne pripadajo več naši lastni aktualnosti, temveč se dejansko umeščajo nekje med preteklostjo in sedanjostjo. Devetdeseta so čas, ki ni več naš, obenem pa tudi ni popolnoma izročen preteklosti, kolikor še vedno stoji na robu naše lastne sedanjosti.

Da smo v trenutku, ko devetdeseta postajajo arhiv, s katerim lahko pojasnjujemo tako bolj oddaljeno preteklost kot sedanjost, in da postajajo arhiv, od katerega se naš čas ločuje, priča tudi trend arhiviranja in arheologiziranja devetdesetih, ki se dviguje tako na političnem kot umetniškem polju. Oblikovati čut za devetdeseta bi tako lahko pomenilo tudi nekakšno zoperstavitev temu vsesplošnemu trendu, ki iz devetdesetih gradi bodisi pozitivno bodisi negativno mitologijo, predvsem pa jih zapira v linearen in totalen arhiv. Iz devetdesetih potemtakem ne smemo narediti še ene velike zgodbe, temveč mnoštvo malih, takorekoč minornih dogodkov, ki se lahko na način, ki ga trenutno še ne poznamo, sklopijo v nek širši časovni zemljevid.

 

Dogodek rejva

Dogodek, ki nas bo najprej zanimal, je dogodek rejva, konkretno dogodek rejva v Sloveniji. Kot namreč pravi Peter Stanković v enem izmed redkih razmišljanj o rejvu v Sloveniji iz leta 1998. “Iz dneva v dan namreč postaja bolj jasno, da bosta verjetno ravno rave subkultura in spremljajoča jo techno glasba odločilno zaznamovali duh dobe, ki ji pravimo ‘devetdeseta’”. Preteklost namreč ne moremo spoznati le preko pisnega in narativnega arhiva, temveč tudi in upajmo si reči predvsem avdio arhiva. Preden se vprašamo karkoli drugega, se moramo tako vprašati, kako so se devetdeseta slišala, kajti kot je pokazal Jacques Attali in številni drugi proučevalci glasbe, ima vsaka doba svojo organizacijo zvoka in vsaka organizacija zvoka svojo dobo, ki je hkrati globoko politična, oblastna in uporna hkrati. In ker ima vsaka organizacija zvoka in posledično glasba tudi nekega subjekta, nas bo preko tega zanimalo, kako je eksistiral subjekt devetdesetih. Rekonstruirali bomo zgodovino kulture in njegovega subjekta, za katerega Simon Reynolds ironično pravi, da ga že v štartu težko rekonstruiramo, kajti rejv kulturo zaradi načina njene politike zabave zaznamuje amnezija in zaradi glasbenega dispozitiva elektronske glasbe neverbalnost. Rejv je zgodovinska konstrukcija posebne izkušnje, o tem, kako lahko rekonstruiramo to izkušnjo danes, pa so spregovorili pionirski rejverski subjekti v Sloveniji.

Pri tem se zdi nujno in zanimivo povedati tudi to, da o rejvu razen nekaj časopisnih člankov in diplomskih nalog ter redkih akademskih omemb, med katerimi treba izpostaviti obravnavo rejva znotraj tehnokulture Janeza Strehovca, Melite Zajc in Bojana Anđelkovića, v Sloveniji pravzaprav ni nobene resne študije, predvsem v smislu primerjave z drugimi in drugačnimi politikami glasbe, zabave, upora in estetik eksistence, kar še dodatno priliva na ogenj mitološko slavne alternative osemdesetih in ustvarja zgodovinsko zavest, da se v devetdesetih na področju subkultur ni nič bistvenega zgodilo in da je zgodovina res končala leta 1989, če ne že kakšno leto prej. V nasprotju s punkom in alternativo osemdesetih rejv tako ni dojet kot resen zgodovinski pojav, ki bi imel sebi lastne mikro-politične učinke ter do danes predstavlja zadnji veliki subkulturni poskus drugačne organizacije življenja in družbenih odnosov. Pa vendar gre za tehnokulturni pojav, ki je imel, podobno, a hkrati popolnoma drugače kot druga velika subkulturna gibanja, tudi svojo moč subvertiranja in transgresiranja ustaljenih življenskih in družbenih kodov. Kot pravi Strehovec: "[T]ehno odpira pot v (tehno)ludično kulturo, se pravi v kulturo igranja na stroje, ki predpostavlja izbiranje med možnosti, vajo, stavljenje na določene opcije, zanos igre, hazardno rušenje starih pravil in izumljanje novih. Tehno utira tudi pot k pojavu, ki spremlja že vrsto aspektov tehnokulture, namreč k učinkom tehnodrogiranosti. Gre za psihoakustične aspekte strojno genirirane glasbe, ki kulminira v transu (prav pri tehnu so v igri zvrsti kot Happy trance, Trance house, Acid Trance, Hardtrance in Trancecore); pri tem imajo, gledano kompozicijsko, še posebej pomembno mesto 'tepihi' basovskih figur kot pomembnih podlag tehna". "Načelo konstruiranja predpostavlja svojevrstno umetelnost, ki je 'protinaravno' usmerjene in destabilizira tradicionalna glasbena pravila. Konstruiranje v glasbenem tehnu je zato lahko paradigma za konstruiranje tudi na drugih umetnostnih področjih, torej povsod, kjer gre za uveljanje tehno načela v širšem smislu"

Tudi in predvsem zaradi odsotnosti pisnih virov smo se o pionirskih letih rejva pogovorjali predsvem z DJ-i, ki so pionirsko orali ledino elektronske glasbe v Sloveniji in nastopali/organizirali prve proto ali že kar rejv partije.

- Aldo Ivančič (kasneje tudi DJ Aldo), eden izmed prvih DJ-jev, ki je v K4 začel vrteti tehno. Z naslovom Summer of love 92: techno rave party je bil leta 1992 tam tudi organiziran eden prvih rejv partyjev, rejv kultura pa se je razvijala na rednih tedenskih Raveland dogodkih.

- Brane Zorman (MC Brane), soustvarjalec oddaje Cool Night, prve oddaje o elektronski glasbi na RŠ, ko je to še bilo "nevarno"

- DJ Dojaja. Nekateri kot začetek rave kulture navajajo tudi turnejo iz leta 1993 Gauloises Blondes Rave Party pod vodstvom Iztoka Aberška, predvsem pa edinstvene rave dogodke v Čajnici na Bledu, kateri prvi party iz leta 1994 je bil organiziran zelo konspirativno - organizatorji so razdelili 50 minimalističnih flyerjev prijateljem, ki so imeli nalogo poklicati vsaj pet svojih prijateljic in prijateljev. Opolnoči je bilo 10 ljudi. Do 01.30 pa se jih je nabralo čez 300. Na partyju je poleg Umeka, Kikija, Maryja (oba iz ZG) vrtel tudi Dojaja. Bojda se je plesalo do 14h naslednjega dne.

- DJ Ulix

- Valentino Kanzyani, prvi rezident Ambasade Gavioli

 

Rave on!

 

Oddaja je nastala ob podpori programa GRUNDTVIG v okviru mednarodnega projekta "Memory under construction:giving voice to forgotten memory".

Povezava na krovno spletno stran projekta: www.forgottenmemory.eu 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

na fotki zgleda kot da je rejf biu bolj moški šport :)

Kobasica kolo!

model, o rejvu govoriš, ne o prometnih novicah

Monokromatska različica tehna, ki je v drugi polovici devetdesetih prevladala na slovenskih plesiščih (Umek & co.) je bla tu precej usodna, kar je res je res.

Tole je precej pomanjkljiv tekst. Kje so Bostjan Glen, Shocker, Gaby, Kesma, Primus, Red Sonia, dj-i, ki so orali ledino precej pred Dojajcem, po garazah, na parkiriscih. Pred cajnicami so bili razni gasilski domovi pa Dakota in Zacurek, pa Polica pri Grosupljem kjer je Vanja Vardjan za tednik snemal prispevek o novem fenomenu v Sloveniji imenovanem rejv.

Pa Vasilij, Čeh, Neobvlada? Res, no...

Emmm...the majestic five, ne zgolj DJ-i, ampak zelo aktivni pri izdaji vinlk pri vseh možnih tujih založbah in razen Braneta začuda tu prezrti so billi pa: Random Logic, Clox, Anna Lies, God Garden, Mc Brane. Upajmo na precej boljši nadaljevalni zapis, kot je tale...

Res akademski tekst ki ma zelo malo veze z realnostjo. Ampak vazen da je Strehovec zraven, ki ni bil na rejvu niti enkrat in tuki nastopa kot neka referenca. hehe...je treba dat citate da bo text kao intelektualen ???.. smesn!

Tole je padlo kot ideja za oblikovanje čimcelovitejše slike situacije na področju tehno/elektronske godbe. Anyone with the link can edit! Docs je odprt in za vpisovanje dostopen vsem.

https://docs.google.com/spreadsheets/d/131KEgznnQbkEAEr26e7qv5peFAtBErFI...

Mogoče bi kazalo najprej poslušati oddajo, ker je tekst samo del oddaje, preostali fokus je na izjavah in spominih ljudi, ki so bili takrat "na sceni". Obenem je ravno zaradi tega potrebno biti pozoren na formo oddaje - ne gre za "deep research" vseh možnih aspektov, vplivov in implikacij rejva, ampak bolj za doživetja in poglede tistih, ki so bili vanj vpleteni. Kot je rečeno pri opisu oddaje: gre za oddajo odprtega zgodovinskega tipa, kjer je včasih bolj produktivno poslušati spomine kot pa se zapletati v diskurzivne in teoretične analize (pri čemer ne trdim, da niso potrebne tudi te - moj point je samo poudariti, da je forma oddaje pač specifična).

Lej, če kdo misli, da lahko v pol ure poda 'resnično' zgodovino rejva v Sloveniji, kar naprej - to pač ni bil namen te oddaje, ki je le prva v seriji oddaj o pozabljenih zgodovinah devetdesetih, odtod verjetno tudi takšen bolj teoretski Robertov tekst, kot svojevrsten uvod tudi v tisto kar sledi, to pa je itek le 4 min oddaje..

Kar pa se sogovornikov tiče, seveda bi lahko bil izbor veliko širši, pa tudi drugačen, to je pač to kar nama je uspelo dobiti v teh dveh dneh, kolikor smo delali oddajo.. žal, kar nekaj pomembnih akterjev (in akterk! da se razumemo), ki jih tukaj ne bom imenoval in ki niso bili nujno DJ-ji, temveč bolj obiskovalci partijev (skratka, rejferji no), so odklonili pogovor ali pa so imeli druge obveznosti ...

Skratka, za kakršno bolj poglobljeno in bolj natančno 'zgodovino' oz. genealogija rejv gibanja v Sloveniji bi bila potrebna veliko bolj resna in dolgotrajnejša raziskava, kot sva jo lahko Robert in jaz izvedla v tako kratkem času, to je pač to za ta denar;) ... Mihin google doc denimo ni slabo izhodišče za nekaj tekega  ... no, rejf on>>>****

Glede na to, da sem vsaj posredno omenjen tamle zgoraj in da se še kar solidno spomnim začetkov te scene (najprej je bila techno, šele kasneje rave oz. rave je bil bolj dogodek, techno pa smo imenovali glasbo), sam štejem kot začetek gibanja leto 91 in koncert v Turistu, ki se je dogajal 20. maja.

turist se je zgodil 92

Sorry, zatipk. :)

Ja, dejansko je v oddaji nekih 4 min uvoda, ki je bil, kot že povedano, narejen, ker bodo sledile še druge oddaje o drugih zadevah oz o devetdesetih ...  Intelektualno masturbiranje (kar je res, je res) oz citati Strehovca (ki je bil pač pri roki in je zgolj neka teoretska referenca in ne referenca v smislu izkušnja iz prve roke) pa so bili dodani le na spletno edicijo, da se pač malo podžge in poudari pomembnost tehna. Nekako v liniji tega, da so ostale subkulture itn. pri nas sprejete kot veliko bolj tehtni zgodovinski dogodki - npr. o slovenskem punku je precej več razprav (socioloških, teoretskih, zgodovinskih popisov) kot o rejvu. Morda pa to, da se rejva ne izkorišča na takšen 'intelektualističen' način, govori ravno v njegov prid ...

Manko oddaje pa je tudi povsem jasen - odsotnost informacij, posebna forma (zgolj izjave), časovno pač ni šlo skoz, pa tudi nekateri viri potem niso dal izjav ... Ni pa blo zdaj mišljeno, da so tisti, ki so potem povedali, kar so povedali, edini, ki imajo kaj za povedati, in da ni nobenega drugega, in ne gre za najbolj pomembne pionirje, ampak vseeno gre za tiste, ki so tako ali drugače in v tem ali drugem časovnem obdobju do sredine devetdestih imeli prste zraven. Torej, tale oddaja bolj kot spodbuda in za okus ...

 

 

NE CAKAMO PETKA NA VRATU ZLATA KETNA
BUMF PETKA OGROMNA JE FELTNA
NOVA ERA RAP PORSCHE CARERA
BKLA SE FERA PO ZADNI CBR-A
SKOS MORTALA SAMA ILEGALA TRAP VALA
IZ LETALA SE ULETAVA DNEVNA K HALA
TAMALA JE RAVA SAMA GAMAD
SAMAR JA MAN TRAVA TAMAN

Hm HM...fotka čist kmečka...nek party iz božjih rovt ...in ja strinjam se v članku velik manjka....partiji so se začel v Titaniku z Umekom na čelu....potem je pokal u Dakoti nato še v gracioznem Gavioliju...in ja stil oblačenja je bil paša za oči, klele na tej fotki pa zgleda k da so par horjulcev spustl iz hleva

Ker kulturni elitizem pa malomeščansko distinkcijo je spustla modelka, to ne morš da verjamš.

Dejte mi prosim najdt ta prispevek od Vanje Vardjana o rejvu na Polici pri Grosupljem! Ali vsaj konkretnejše podatke o tem navest, to bi bla majka! Živeli!

Ampak fotka pa res, no. Svašta je blo, ampak to? S katerga placa je to, Anđelkoviću, in kater party? Lahko izdaš?

Ma to je kr en random fotka z neke strani, kjer so fotke zgodnjih 'partijev', zato je pač taka ... Saj je bil plan spedenat prispevk, samo počasi, tko da ena zgodnja iz ambasade, pride še kakšna ...

Fotka iz Gavijole v 90' - ja, tko je zgledalo, če pa je kdo kej druzga videl, pa za to ni kriv fotoapart.

Fotka @ kasno stiže marko na Kosovo polje

rejv; kaj je rejv?
đungla zadetih ljudi ali ljudi ki imajo readi rejv?
rejv kot zvsrts muzike ;
- techno
- ......
- house...
_
.....
,,,
bla bla bla

Tko smo bli zadeti da nismo vedli sami zase in še droga ni bila zastrupljena ne kopt sedaj ma folk je jemal po 10 tablet na večer ker je bilo the best užitek sam nobeden ni crknil zradi tega jaz sem vzel nič od tega in sem letel ...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.