Dekriminalizirati ali ne dekriminalizirati

Aktualno-politična novica
12. 8. 2015 - 17.00
 / OFFsajd

Organizacija Amnesty International je na včerajšnjem srečanju mednarodnega sveta organizacije, s predstavniki iz več kot 60 držav, izglasovala podporo splošni dekriminalizaciji spolnega dela. Odločitev je posledica dveletnih razprav, analize rezultatov raziskav in pogovorov z različnimi organizacijami, ki delujejo na področju dela, spolnega dela, pravic žensk in enakosti. Že pred dejanskim glasovanjem in uradno razglasitvijo odločitve pa je organizacija doživela buren odziv z javnim pismom, v katerem prav tako različne organizacije s področja človekovih pravic in enakosti ter posamezniki in posameznice nasprotujejo tovrstni usmeritvi organizacije.

V pismu je zapisano, da popolna dekriminalizacija pomeni dekriminalizacijo vseh vključenih v spolno delo, torej ne samo delavk in delavcev samih, ampak tudi strank, zvodnikov in lastnikov bordelov, in s tem legitimizacijo njihovega delovanja in izkoriščanja. Razprava je glasna in je uspela vključiti širok spekter različnih organizacij ter pogledov.

Med tistimi, ki so izrazili svojo podporo Amnestyjevi odločitvi, je Mednarodni komite za pravice spolnih delavcev v Evropi. Govorili smo z Luco Stevensonom, ki je obrazložil, kaj pomeni ta odločitev.

Izjava

Nasprotniki medtem trdijo, da popolna dekriminalizacija ščiti posrednike in stranke, in ne delavk. Kaj s tem mislijo, razloži Stéphanie Thögersen iz švedskega Ženskega lobija:

Izjava

Mednarodni komite za pravice spolnih delavcev v Evropi medtem  izpostavlja primere dobrih praks, za katere je značilno ravno to, da imajo spolne delavke in delavci možnost dostopa do institucij, ki jim lahko nudijo zaščito, in pa možnost organiziranja in s tem večjo avtonomnost delovanja. Več, Stevenson:

Izjava

Večkrat je v razpravah o stopnji kriminalizacije spolnega dela omenjen pristop, ki izhaja iz držav severne Evrope, tako imenovani Nordijski model. Thögersen pojasni, za kaj pri tem gre.

Izjava

Nordijski model je tisti, ki naj bi po mnenju nasprotnikov Amnestyjeve usmeritve nudil zaščito najbolj ranljivim skupinam, v tem primeru spolnim delavkam in delavcem. A praksa kaže, da je v tem kar nekaj pomanjkljivosti - pogosto gre namreč le za dekriminalizacijo državljank in državljanov EU, medtem ko migrantske delavke in delavci ne uživajo enake zaščite. To že tako marginalizirano skupino potisne še dlje. Več o posledicah, kot so se pokazale predvsem na Nizozemskem, Stevenson:

Izjava

Kako na pojav dodatne diskriminacije določene skupine spolnih delavk in delavcev, ki predstavljajo velik del spolnega dela v Evropi, odgovarjajo v švedskem Ženskem lobiju? Tam teh posledic še niso zasledili. Thogersen:

Izjava

Argument, da naj bi samo delna dekriminalizacija imela učinke, ki bi spolno delo potisnila v še bolj stigmatizirano območje, saj bi ravno posredniki bili tisti, ki jim je sedaj najbolj v interesu, da njihovo delovanje ne pride na plano, je tudi argument Amnestyja. Pri tem pravijo, da bo dostop do osnovnih človekovih pravic mogoč le v primeru, ko bo dosežena popolna dekriminalizacija. Kaj v praksi pomeni le polovična legalizacija in s tem kriminalizacija strank, razloži Stevenson, ko odgovori na vprašanje, ali verjame, da je dekriminalizacija predvsem v interesu posrednikov:

Izjava

Za konec pa se obrnimo v Slovenijo. Kakšna je ureditev področja pri nas oziroma čigavo delovanje je kriminalizirano? Za odgovore smo se obrniti k Amnesty International Slovenia in jih vprašali, če se mislijo zdaj bolj podrobno ukvarjati s to tematiko. Jerneja Turin:

Izjava

 

Slovenija torej na nek način vodi s svojim zgledom in, če malo pretiravamo, postavlja svetovne trende. Informacij o tem, kakšne so v praksi posledice dekriminalizacije v Sloveniji, pa žal v večji meri ne zbira nihče.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

"Nordijski model je tisti, ki naj bi po mnenju nasprotnikov Amnestyjeve usmeritve nudil zaščito najbolj ranljivim skupinam, v tem primeru spolnim delavkam in delavcem. A praksa kaže, da je v tem kar nekaj pomanjkljivosti - pogosto gre namreč le za dekriminalizacijo državljank in državljanov EU, medtem ko migrantske delavke in delavci ne uživajo enake zaščite. To že tako marginalizirano skupino potisne še dlje. Več o posledicah, kot so se pokazale predvsem na Nizozemskem."
Halo? Na Nizozemskem ni nordijskega modela, tam je prostitucija legalna.

Res je, morda ni dovolj jasno zapisano - posledice so mišljene kot posledice tega, da dekriminaliziraš/legaliziraš spolne delavke in delavce iz ene države/iz držav EU, določena skupina (migrantke, pogosto večina) pa je dodatno ogrožena. To je značilnost obeh primerov, tako na Nizozemskem kot na primer na Švedskem - je pa res, da glede kriminalizacije oziroma legalizacije strank sta situaciji različni - ampak to ne vpliva na point glede dodatne marginalizacije tujih delavk in delavcev.

Kje je pa kakšna raziskava, kakšen dokaz, da nordijski model škodi imigrantkam kaj bolj kot legalizacija ali dekrim.?

Sploh ne omenjate, kako je neovirana prostitucija povezana s širjenjem trgovine z ljudmi (glej Seo-Young Cho, Axel Dreher and Eric Neumayer). Treba je povedat dejstva. Ogromno je laži in propagande s strani ljudi, ki bi radi ohranili prostitucijo, in zvodnikov, ki se delajo, da so "organizacije za zaščito spolnih delavk", o tem, kako je Nordijski model slab.

Pa po pravici povedano, moški so zelo v manjšini v prostituciji. Te imenovane imigrantke so v večini, večina iz revnih okolij, brez kakšne velike "izbire", in teh niti legalizacija ne zaščiti. V Nemčiji se je v sindikate, zdravstvo in davke vključilo nekaj malega bolj privilegiranih prostituiranih žensk, večina pa še vedno po starem. To so pravljice, da je lahko prostitucija delo kot vsako drugo. Z zvodništvom se ukvarjajo SAMO kriminalci, samo da so zdaj neovirani. Prijazni klienti so mit. Ženske prostitucija fizično in psihično travmatizira ne glede na to, ali je legalna ali ne.

Resnica je, da države žrtvujejo ženske, zato da rešujejo gospodarstva s pomočjo ekstremno profitabilne prostitucije (glej Grčijo). Nordijski model ženskam daje pomoč in podporo, da zapustijo prostitucijo, se izobrazijo in dobijo delo. Če za ženske ni drugega dela, kot da se prodajamo, potem smo pa res v malori.

Tematika je izjemno kompleksna in absolutno ne more biti v celoti zajeta v 10-20 minutni oddaji. Tukaj gre samo za novico dneva, pri čemer so bila predstavljena mnenja po ene organizacije iz "obeh strani", tako da lahko na primer slišimo tudi podpornike nordijskega modela. Za kaj več in predvsem bolj poglobljenega pa kdaj drugič v oddajah, ki nudijo čas in prostor za to.

Ja saj razumem, RŠ je itak edini, ki je poročal o tem. Samo ta odstavek je bil zavajajoč.

se popolnoma strinjam z pomisleki, da neovirana (legalna, dekriminalizirana) prosititucija širi trgovino z ljudmi ter kako omenjene spremembe v praksi ne spremenijo ničesar, zgolj zvodniško delo legalizirajo. gre pravzaprav za uzakonitev slabih praks, pri čemer se v luči argumenta 'tudi prostituke si zaslužijo svoje pravice, svojo zaščito' popolnoma pozabi na situacijo, ki je te ženske v prostitucijo sploh pripeljala oziroma prisilila ter se hkrati s tem pozablja tudi na razmere, v katerih delajo oziroma so prisiljene delati. nekako tako, kot bi legaliziral sweatshope, da bi s tem zakonsko uredil položaj delavcev v le-teh, za njih pa se praktično nič ne bi spremenilo.

jaz mislim, da bi se, kljub formi prispevka, moralo to omeniti vsaj v par stavkih. če ne druga bi to bil primeren in dober zaključek prispevka.

če ti je en vice članek temelj za neko prepričanje, pol si res bogi u mozak. sam to smo itak že prej vedli.

sprejemam vse tvoje argumente.

Črnska kritika rasizma v feminizmu se izkorišča za diskvalificiranje radikalnega feminizma. Bedna fora.

Misogynoir

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness