YOUR GAY THOUGHTS: The Watercolors

YOUR GAY THOUGHTS: The Watercolors

Recenzija izdelka
17. 9. 2015 - 19.00

Kino Šiška, 2015

 

Your Gay Thoughts je domači kolektiv, katerega pot do trenutne formacije sta že v najstniških letih začela vokalist, basist in klaviaturist Gregor Kocijančič in bobnar Fejzo Košir, sicer tudi člana organizacijskega DJ kolektiva Don't Make New People. S svojo rastočo paleto glasbenih interesov sta ustvarjala raznoliko medžanrsko mešanico, ki je stopila korak naprej, ko jima je na pomoč z besedili priskočil Američan Michael Thomas Taren, in še en korak naprej, ko je njihov nastop s pomočjo vidžejke Mine Fine dobil še edinstveno vizualno komponento. V taki postavi so lani osvojili Klubski maraton in zmagali na natečaju kulturni evro, ki ga organizira Kino Šiška. Pridružil se jim je še vokalist in klaviaturist Luka Uršič in lotili so se snemanja danes obravnavanega prvenca The Watercolors, na katerem vztrajno iščejo in uspešno najdejo zanimive nove poti v mešanici bitmejkerskih hiphop odvodov, raznolikih sintetičnih zvokov in jazzovskih pasaž, ki jih vse prežema v daljavo ali raje v čevlje zagledan vokal. Ta zanimiva kombinacija sicer mestoma skoraj nasprotujočih si elementov je povezana v barvite vodnate gmote, skozi katerih prozorno površino se nato projicirajo z detajli nasičene ideje.

Zaradi njihovih vztrajnih prevpraševanj in posledičnih modulacij ustaljenih glasbenih form morda pri samonadetem opisu post-pop ustreza predvsem predpona post, ki pa v paru s precej ohlapno besedo pop rodi dokaj nehvaležno oznako. Zdi se, da z njo prej posredujejo nekoliko samoironičen distanciran odnos do vsesplošnih konvencij kot pa natančneje opišejo samo glasbo. A oznaka je po svoje kljub temu ustrezna, saj se zdi, da se skozi ukrivljanje preverjenih glasbenih oblik in medžanrsko eksperimentacijo še vedno nanašajo na ustaljene poti, po katerih pa se sprehajajo v lastnem ritmu ter tako ustvarjajo zanimive sveže kombinacije. 

Razpuščene glasbene forme se navidez impulzivno razraščajo skozi postopno, a pogosto nepredvidljivo kopičenje idej. Tako se iz pestrih razvodenelih pokrajin preko vodénih sintetičnih zvokov počasi zgradijo jasnejše oblike, ki lahko nato iz hiphoperskih momentov zaidejo v jazzovske utrinke, nazaj k ambientalnim predelom ali pa v plesne elekronske groove. Dodobra razvejane strukture med seboj pogosto povezuje le zasanjano flegmatičen vokal, ki apatično, a simpatično posreduje enigmatična besedila. Ta le prispevajo k otopelemu brezčasnemu vzdušju, s katerim je prežeta celotna plošča, in ohranjajo primerno ohlapnost celotnega koncepta. 

Vsej žanrski raznolikosti in vsesplošni fragmentiranosti navkljub plošča deluje kot kohezivna in lepo zaokrožena celota, ob kateri se lahko vedno znova prepustimo številnim detajlom in analiziramo nekatere subtilne progresije in druge nenadne preskoke. Skozi večinoma sproščene in sproščujoče kompozicije, raztreščene ritme ter inovativno združitev različnih idej se počasi kristalizira novonastala zlitina, ki nam jo Your Gay Thoughts predstavljajo skozi danes poslušane eksperimente. Nam pa preostaja prijetna naloga opazovanja in analiziranja vseh njenih raztresenih struktur in preštevilnih odtenkov, ki jih prej kot z žanrskimi oznakami morda lažje opišemo s slikovitimi asociativnimi prispodobami, po katerih radi posegajo tudi sami. 

Njihova glasba, ki igrivo poplesuje okoli žanrskih spon, deluje kot eklektičen in sumljivo obarvan koktejl, sestavljen iz raznobarvnih elementov iz vseh koncev časa in prostora ter začinjen z najrazličnejšimi vprašljivimi substancami. Pogled skozi stalno spreminjajoče se mozaične strukture futurističnega impresionizma je usmerjen daleč v prihodnost, kjer breztelesne zavesti poplesujejo skozi zlomljene dimenzije ter se nežno lesketajo obdane z ekscesom navidez naključnih elementov. Takrat se nenadoma spomnimo na stroj, ki vzporedno z našimi željami tvori virtualno resničnost, in program, namenjen ohranjanju visoke ravni sintetičnega dopamina, za trenutek zašteka ter nas sooči z vsemi vprašanji. A še preden podvomimo v plastično srečo, nas zopet ovijejo stoični ritmi ter hipnotično prepletajoče se melodije in s tragičnim nasmehom odplavamo in zaspimo v večnosti.

 

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Bi pa lahko ze bil objavljen....

A je možno da tud koncerta, ki je bil v petek v KŠ še ni in zgleda tud ne bo nihče recenziral? Ob vsem tem silnem številu pametnjakovičev in pametnjakovičk, ki se svaljkajo po glasbeni redakciji?

en hitrec petkovega večera, samo za tebe, Ata:
institucija: 0 - cesta: 1

cesta?
drugač pa ste ratal res na polno old na tem radiu s temi žanri in ne-spadanjem v njih
skos eno in isto berem
naj si nekdo dobi jajca pa napiše kar se mu pač zdi enkrat

Pogled skozi stalno spreminjajoče se mozaične strukture futurističnega impresionizma je usmerjen daleč v prihodnost, kjer breztelesne zavesti poplesujejo skozi zlomljene dimenzije ter se nežno lesketajo obdane z ekscesom navidez naključnih elementov.

:) WUTTT ?

tok velikih besed pa se vedno nimam pojma kaj je to

Odličen domišljijski spis.

odlicna recenzija, tud presenetljivo dober album in fantasticen koncert!

Še moje skromno, nestrokovno mnenje. Album je za kurac, že dolgo nisem bil na bolj dolgočasnem koncertu. Grozovito pretenciozno.

maja, mam še eno dobro za tebe:
Gre za tiho-glasen, filozofsko iščoč zvok, ki raziskuje paradoks in razpad, mehurčke in dih, osupljivost pritiskov v organizmu, novo ustvarjanje, novo sonce itn., prihodnost zemlje in živali in svetišče biosfere

lahko bi pa skupinsko vzeli gobe, poslušali album in potem pisali komentarje na tole rezenzijo in zakaj pa ne, napisali tudi lastno skupinsko :)

lep zaključek

zrihti maja, pa še plato kup ko js sm broke
(za gobe pa dam zravn)

Nč ne štekam, ampak ziher je kul

Nč ne štekam, ampak ziher je kul

tud zadnja večerja, je bla tko-tko. Pa, evo...

Noro, naslednjič, ko bom hotla neko svetoboljsko pesmico napisat si lahk tukaj sposodim enega od stotih nepotrebnih pridevnikov, ki v bistvu zavijajo vse v neko meglico, da gre za glasbo, ki jo ustvarjajo "čuvaji praznine" in recenzijo, ki je izgubila jajca med vhodnimi vrati v KŠ.

Morda recenzija res vsebuje preveč velikih besed, ki povejo premalo, vendar pa je to hkrati tudi izvrstna analogija za pretencioznost brez pravega smisla in substance, ki pesti tudi sam album - tako da iz tega vidika, dobra recenzija :)

kje pa se da slišat album?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness