Morrissey

Oddaja
Foto: Boštjan Tacol
12. 10. 2015 - 17.30

Hala Tivoli, 10. 10. 2015
Foto: Boštjan Tacol

 

Verjetno ni lahko biti v koži Morrisseyja v današnjem času. Ne le, da se mu v domovini vrača nova, posodobljena varianta stare sovražnice Margaret Thatcher, temveč je to postal svojstven svetovni politični milje. Morriseyjev nazor se je izoblikoval ravno kot kontra tedaj porajajočemu se pohodu neoliberalizma. Zato je še vedno sposoben razbiti svojo prevladujočo medijsko podobo romantičnega svetoboljneža in nasloviti zadnji album 'World Peace Is None Of Your Business'. Dober album, ki v naslovni pesmi izpove bistvo današnjega sveta, ujetega v omejene celice lastnih namišljenih, fluidnih osebnosti. Plata predstavlja jedro koncerta, ob njej pa še lepo prgišče starejših pesmi in nekaj povsem programsko umeščenih pesmi iz repertoarja The Smiths. Osišče letošnje turneje je prav politična komponenta, uperjena proti ZDA in domovini, aktualni politiki, policijskemu nasilju, pravicam živali in vegetarijanstvu. Razen uvodne 'Suedehead' in ene zadnjih pesmi 'Everyday Is Like Sunday', dveh zgodnjih solo hitov, le-teh pravzaprav ni. Še najmanj hitov The Smiths. Zaključna 'Queen Is Dead' poudarja njegovo konstantno antirojalistično držo. 'Meat Is Murder', pospremljena s projekcijami klanja živali služi kot animal rights agitka, ki pri publiki ustvari močan moment 'korenčka v grlu', kot protiutež pa odlična, udarna, a v osnovi hipnotična 'Ganglord' služi kot podobna human rights agitka s prizori policijskega nasilja. Program dvajsetih pesmi lepo krmari na relaciji osebnoizpovednega, čustvenega in politično nastrojenega, občega, kjer pretekli angažma in cinizem lepo sede k sedanjosti. Le da vmes zmanjka manevrskega prostora za krojenje resnične intime in resnične udarnosti, da bi ta izpovednost zares zaživela. Morrisseyjevi udarci z roko na srcu so lahko boleči, a so se izgubili nekje med resničnim angažmajem in nujnim odrskim nastopaštvom. Za stare in nove fene, z razprtimi rokami, osladnimi gestami, rokovanji, poskusi izletov na oder, pisemčki, slikami in obveznim topless momentom ter metanjem srajce med publiko. Morrissey goji svoj kult, a ga še vedno preganja stara slava, kljub karieri, v kateri je izdal enajst studijskih stvaritev. Pravzaprav ga je ujela šele zdaj, v zadnjem desetletju, ko se njegova bivša zasedba The Smiths, kovačnica britanskega neodvisnega rocka v spogledovanju s popom iz 80. let prejšnjega stoletja, intenzivneje pojavlja na majicah mlade generacije kot v njihovem prime timu. Postali so kulturna pop ikona nove generacije, vprašanje, koliko se njihova glasba res posluša, pa ostaja odprto. 

Delni odgovor ponuja mešana struktura domačih in tujih obiskovalcev sobotnega koncerta, ki so solidno zapolnili parter in manj solidno tribuno polovične dvorane Hale Tivoli: vsekakor to niso bili zgolj starejši občani, kar priča o tem, da je Morrisseyjev domet širši od našega pojmovanja alternative osemdesetih, ki so jo zaradi diskografske prisotnosti na teh prostorih tedaj močno sotvorili ravno The Smiths kot poetična protiutež glasnemu punku in hardcoreu, prej bliže novovalovski, darkerski in pesniški generaciji. Zdi se, da ga je ravno ta generacija ob njegovem samostojnem ustvarjanju umestila v milje popa in se od njega oddaljila in morda je to razlog, da se Moz ne pojavlja ravno redno v etru Radia Študent.

Uvodoma nam je Morrissey ponudil približno polurni kolaž videospotov, s katerim da lastne karte na mizo v podobi vplivov, ki so se vtisnili vanj tekom kariere in ki jih lahko prebiramo v njegovi glasbi - od punka, punk rocka, popevke, šansona, flamenka, kabareja do soula in r’n’b-ja in filmskih ikon iz popularne kulture. Zanimivo, da med njimi ni bilo domačih, britanskih. Morrissey z domačo javnostjo in britansko družbo redno goji love-hate odnos, v eni izmed projekcij je Združeno kraljestvo celo preimenoval v 'United King-dumb', v drugi pa kraljici nadel fakiče. A to ne omaja dejstva, da Morrissey in njegova glasba zvenita britansko, njegov humor in cinizem, s katerim zna zašpičiti tudi svoja najbolj melodramatična ljubezenska besedila, prav tako. Spremlja ga uigran ameriški bend, ki se je zvočno lovil v sponah neustrezne akustike Hale Tivoli, ki ostaja taka navkljub hvalnicam in epopejam ob njeni 50. obletnici. Morda je to ob šibkem ambientu športne dvorane razlog, da koncert ni nikoli zares poletel, čeprav so Moz in zasedba odigrali povsem soliden in komunikativen špil, z zanimivimi angažmaji nekaterih pesmi. Pri nekaterih so poudarili udarnost in hrupnost, drugim so skušali nadeti mehkejšo, akustično podobo, tudi z uporabo harmonike. Morrissey je kljub dolgi turneji in nedavni bitki z rakom prostate še vedno na zavidljivi vokalni ravni, nekje med croonerjem in zborovskim dečkom, z jasno dikcijo in utreznim dramatičnim patosom. Vanj se prikradejo nasprotja, od ljudomrzništva in osamitve do hrepenenja, od resignacije do vznesenega optimizma, ki pa ga vedno pospremi trpko realni cinizem. Kot je pel v skladbi 'Oboe Concerto' z zadnje plate: 'The older generation have tried, sighed & died / Which pushes me to their place in the queue / Round, rhythm goes round / Round, round rhythm of life goes round.' In nam vmes v kratkih nagovorih večkrat navrgel, da smo pač ujeti v času in v lastni samoti. To je ta trpkost, ki podčrtuje njegovo glasbo in tudi pričujoči koncert, vsemu showu navkljub. Trpkost, ki je vsekakor premočna za dober žur.

 

Avtorji: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Krasna recenzija, to je to. :)

Morrissey? A ni to un model, ki fura črno magijo? Kaj je že un njegov komad: "There Is a Place in Hell for Me and My Friends"... pure evil.

zelo dobra recenzija! se bi kar strinjala z napisanim.

pure evil ti je v gatah

fino! pravzaprav za v učbenik za posiljevanje mladih recenzentov.

AL' SLATKO!

Re: 3. ... 'za v učbenik'? itak, upam, da v celoti, s pikami, vejicami, gh-ji, sh-ji in dvojnimi v-ji! '... animal rights agitka...', kako stokrat bolje se to sliši kot 'pravice živali agitka' ali pa 'agitka za pravice živali', anede? .... zet fakin slovin lengvič is sou anjuzbl ... ingliš rulz!

Prihodnjič Toporišiču v lekturo! Obvezno!

Črna magija? A tkole: https://www.youtube.com/watch?v=T8V82TXOzm0 (Morrissey: Ouija Board Ouija Board).
Sicer je pa spogledovanje s simboliko črne magije dokaj pogosta praksa rock bendov, na primer zelo pogosto se to dogaja pri metalu, pa tudi nekateri techno in ambient acti se šlepajo na to iknografijo. A so res čarovniki? Močno dvomim. :) Bolj prepričljivi so prvi blues artisti iz Luiziane, ker je tam tisti čas bila religijska praksa, ki se opira na "črno magijo" oz. voodoo/hoodoo, zelo živa... (npr. https://www.youtube.com/watch?v=Yhis33IOXN0 - Memphis Minnie - Hoodoo Lady Blues).

Ojla RŠ ima lektorsko službo, ki je taka, kot pač je ... besedilo naj bi bilo lektorirano ... je pa res, da gre v prvotnem smislu za etrske tekste, kjer se RŠ ne gre pravorečja in pravopisja in kot taki se nato objavljajo tudi tule na spletni strani. Uporaba angleštine v določenih delih besedila s strai avtorja je namerna, kot je namerna tudi uporaba besede 'fakiča'- v etru avtorju v kontekstu teksta pač je zvenelo bolje. Urednik bi se seveda lahko odločil drugače ...

hvala za pojasnilo :))

Dobra recenzija je. Za razliko od premnogih na tem radiu, ki ne segajo bistveno dlje od naštevanja komadov in opisovanja nekega splošnega vzdušja zanimiva za prebrat tud meni, ki nisem bil na koncertu in do Morriseya in Smithsov nikoli nisem gojil nobenih simpatij. Tud izrazi kot je 'animal righta agitka' v kontekstu texta funkcionirajo dobro, bolje pravzaprav od obeh zgoraj predlaganih variant.

Ja. Se strinjam. Povsem neumesten rant grammar nazija. Recenzija je zakon in je lahko zgled vsem zasanjanim kot tud psevdofilozofskim skrpucalom, ki ne komunicirajo z bralcem.

MB, prosim, drži se teme prispevka. Okej, šalo na stran, Mozzerja spremljam že od sredine devetdesetih, poznam njegovo muziko, ikonografijo in literaturo. Prebral sem kar nekaj intervjujev z njim, pogledal kakšen dokumentarec in večkrat prečekiral Mozzipedio. Tip je res nenadkriljiv kadar se v svojih delih filigransko loti vsakdanje družbe in njenih outsiderjev. Ampak s tem njegovim vpletanjem v okultne teme je pa vse skupj kr neki, z njegovim zadnjim romanom vred... Kakšnim izvajalcem to pristoji, njemu pač ne. Moj mnenje.

He, zanimivo. A potem misliš, da ima tisti mega velik obesek, ki ga nosi na verižici na fotografiji zgoraj, kakšen okultni pomen?
Mogoče bi bilo potrebno vprašat Maričo (tisto s kristali). :D

Re: Bojan ... 'grammar nazi'? dej mal se skuliraj, lepo prosim

Re: Obiskovalec... Ni se mi treba ukvarjat z njegovim nakitom, če se lahko njegove okultne interese razbere že iz njegovih tekstov.

Sicer si si pa odgovoril že sam: Mega veliki obeski so tema za na Lunine forume, pa za vedeževalce kot je Maruča & co.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness