Makaki drekobrbci

Aktualno-politična novica

Sebastien Ballesta in Jean-René Duhamel, raziskovalca iz Francije, sta z nedavno študijo ugotovila, da opice makaki izkazujejo empatijo pri odločitvah, ki vplivajo na druge znotraj njihove socialne skupine. Postavila sta jih namreč v pare, pri čemer se je vsak makak izmed dvojice izmenično odločal, ali bo drugemu rajši dal nagrado ali kazen. Nagrado je predstavljal požirek soka, pri kazni pa so opici v oči pihnili zrak.

Makakom so pri odločanju o nagrajevanju ali kaznovanju drugega makaka s sledilcem očesnih gibov merili tudi usmerjenost njihovega pogleda in frekvenco mežikanja. Usmerjenost pogleda namreč služi kot dober pokazatelj socialne vpletenosti, frekvenca mežikanja pa kot pokazatelj empatičnosti in posledično socialne motivacije. Izkazalo se je, da je večina makakov svojemu soigralcu rajši dala nagrado, kot ga kaznovala. Pomembno vlogo pri nagrajevanju je igral njun odnos pred izvedbo eksperimenta, saj je šlo za makake, ki so živeli v istem okolju.

Ballesta in Duhamel sta poleg tega ugotovila, da so makaki začeli mežikati z večjo frekvenco, kadar so izbrali kazen. To je bilo še posebej očitno pri tistih, ki so večkrat izbirali nagrade. Dobljene rezultate sta interpretirala tako, da makaki lahko razumejo in upoštevajo vedenje drugih opic ter glede na to tudi ustrezno spreminjajo lastno vedenje. Izsledki raziskave naj bi torej nakazovali, da se makaki zavedajo dobrobiti drugih opic in se tudi odzivajo na temu ustrezen način.

Dovzetnost za drekorečje je povezana z različnimi psihološkimi lastnostmi. Kanadske psihologe je zanimalo, zakaj so nekateri ljudje bolj dovzetni za bullshit kot drugi. Bullshit ali drekorečje so opredelili kot nesmiselne izjave, ki implicirajo smisel, a ga dejansko ne vsebujejo.

Za preučevanje dovzetnosti za bullshit so zbrali tvite znanega drekobrbca Deepaka Chopre in podobne nesmiselne izjave ter iz njih sestavili vprašalnik. Udeleženci so pri tem odgovarjali, kako globokoumne se jim zdijo izjave, kot je na primer “Narava je samoregulacijski sistem zavesti.”

Udeleženci, ki so dosegli več točk na lestvici drekorečja, so bili v povprečju manj inteligentni, poleg tega je zanje v večji meri osebnostno značilno, da se bolj zanašajo na intuicijo. Ljudje, ki so nesmiselne izjave ocenjevali kot globokoumne, so v večji meri tudi verjeli v paranormalne pojave, teorije zarote in komplementarno oziroma alternativno medicino. Nagnjenost k občutljivosti na drekorečje je verjetno posledica nekritične odprtosti za ideje in sloga mišljenja, ki pretirano poudarja intuicijo.

Vesela, da sta končno lahko uporabila besedo drekobrbec, sta bila Sebastijan in Andraž.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

iskrena hvala "znastveni" redakciji, da ne rabim lajkat "I fucking love science" na facebooku ali gledati national geographica!

pa naučite se heštege uporabljat, cepci

Veseli bomo konstruktivnih komentarjev in predlogov.

Bojim se, da tale prispevek ni na nič višji ravni od "I fucking love science" - operira z nekimi degeneriranimi kategorijami kot so "bulšit", "manj inteligentni" in "bolj uporabljamo intuicijo" in se takole dokaj slaboumno in samozadovoljno naslaja sam nad seboj, podobno kot vsak povprečen "I fucking love science fan". Pač, gre za prenos zdravorazumarskega psihologiziranja na RŠ.

Te "degenerirane kategorije" so povzete po članku. Kategorija "bulšit" je nova in je zato tudi posebej opredeljena (ni pa natančno elaborirana, ker to ni namen kratkih novic), če te pa zanima več, imaš na voljo link do članka.

O kategoriji inteligentnosti smo v komentarjih pod znanstvenimi britoffi že razpravljali. Lahko dodam zgolj, da inteligetnost sama po sebi znotraj stroke ni sporna kategorija, in še, da sem zadnjič namesto izraza inteligentnost uporabil pojem "splošne mentalne sposobnosti," ki pomeni isto, a to ni zmotilo nikogar - kar pomeni, da je problematičen zgolj izraz, ne pa njegov pomen. Podobno ni zmotilo nikogar, ko sem uporabil pojem "blaga kognitivna motnja", čeprav je ta kategorija v bistvu zelo problematična, kakor so problematične tudi vse psihiatrične kategorije (depresija, shizofrenija, ADHD) o katerih smo govorili v prejšnji oddaji Frequenza della scienza. Če smo že pri inteligentnosti, pa je s strokovnega gledišča zelo problematičen konstrukt "čustvene inteligentnosti", a se je o njem sprožilo dosti manj polemik - ravno nasprotno - pojem v laični javnosti uživa dosti večjo podporo in ima precej pozitivno konotacijo. Meni se format znanstvenega britoffa ne zdi primeren za te razprave - ne zdi se mi, denimo, primerno ob vsaki omembi shizofrenije razlagati o problematičnosti kategorialnega pristopa k diagnosticiranju ali neveljavnosti DSM-a, kakor se mi ob omembi inteligentnosti ne zdi primerno ali smiselno znova povzemati celotno zgodovino zlorabe pojma inteligentnosti ter razpravljati o veljavnosti merjenja le-te ...

Kategorija intuicije se mi pa zdi dosti bolj razumljiva kot če bi pisal o "procesih tipa I" ali o razliki med refleksivnim in reflektivnim mindsetom. Sicer je pa res, da je pojem intuicije tu pojmovan zelo zdravorazumsko - ampak taka je pač narava raziskave (in večjega dela psihologije osebnosti), saj so v njej kognitivni stil ocenili s samoocenjevalnim vprašalnikom, v katerem so se udeleženci ocenjevali z vprašanji tipa “I like to rely on my intuitive impressions”. Torej gre za to, kar dejansko sami pojmujemo kot intuicijo.

Kar se pa tiče naslajanja nad samim sabo: z izjemo izraza drekorečje (pri čemer je šlo zgolj za poskus prevoda) in drekobrbec (pri čemer je šlo dejansko za smešenje kvazistrokovnjaka), nisem v zgornjem tekstu uporabil nobenega drugega izraza, ki sicer ne bi bil naveden v citiranem članku. Tudi ton pisanja je bil podoben, saj se v članku izraz "bullshit" pojavi ok. 200-krat.

Hvala za precizen odgovor; čeprav je bil prejšnji konstruktivni predlog bolj ali manj parodija samega sebe, oziroma parodija stereotipnega rš-ovskega odziva na te teme, in torej v večji meri šala, pa ohranjam distanco do tovrstnih epistemologij (kakor tudi do pojma "splošnih mentalnih sposobnosti"). Ampak o tem bo verjetno bolje razpravljati kje drugje, saj to ne sodi več v domeno kritike oddaje!

Delci in polja skladno s kvantno nedoločenostjo nihajo in se gibljejo med vsemi možnimi vrednostni. To pomeni, da mikroskopski svet kipi v razburkanem morju kvantnih kolebanj.
Teodor Lorenčič
Ali se izjavi Chopre in Lorenčiča, ki sta obe iztrgani iz konteksta v čemerkoli razlikujeta?

Obe misli lahko zaokrožimo: Narava je samoregulacijski sistem kvantnih kolebanj.

Alternativno tudi: Zavest skladno z načeli nedoločenosti niha in se giblje med vsemi možnimi vrednostmi.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness