Brcanje mrtvega konja

Mnenje, kolumna ali komentar
22. 12. 2015 - 16.00

“Zmagale so sile zla, vračamo se v srednji vek”. Ta in podobne izjave so polnile socialna omrežja v nedeljo zvečer. Vsesplošno razočaranje je pospremil občutek samozadovoljstva in intelektualne vzvišenosti nad tistimi “provincialnimi čičoti, ki so proti”. Sledeči prispevek ne misli biti analiza zmage opcije PROTI na referendumu, temveč kritični pogled na kampanjo Čas je ZA, predvsem vloge, ki jo je znotraj nje odigrala Iniciativa za demokratični socializem, krajše IDS.

Izhodiščna teza prispevka je, da napake IDS-a izvirajo iz slabega strateškega ravnanja ter napačnih ideoloških izhodišč. A pojdimo lepo po vrsti. Začelo se je s fototerminom na Prešernovem trgu, ko so se v spretnem objektivu piarovca socialdemokratov Denisa Sarkića ujeli pripadniki ZL-ja, SMC-ja in SD-ja. Po neuradnih informacijah naj bi združitev ‘mavrične koalicije’ pod geslom Čas je ZA predstavljala kršitev sklepa sveta stranke IDS - slednji je določil, da gredo socialisti v kampanjo samostojni. Od te točke dalje lahko spremljamo kampanjo, značilno za klasične meščanske stranke. Okrogle mize z igralci, slikanje z lokalci pod transparenti in teženje facebook frendom, “naj si končno pod profilno sliko naštimajo badge ZA”. Omembe vreden je tudi propagandni spot poster childa revolucije, Luke Meseca, ki zaradi uporabljene žabje perspektive, ostrenja pokrajine in mirne kitarske glasbe še najbolj spominja na spot ameriških predsedniških kandidatov.  Dramatični vrh je kampanja dosegla po soočenju na javni televiziji. Levica se je na socialnih omrežjih lotila izjav in izjavljavcev z največjim intelektualnim deficitom. S kolaži in fotomontažami so iz “božje hčerke” Norme Korošec naredili simbol desnice, ki “služi kot opozorilo vsem tistim, ki si drznejo zoperstaviti levici.”  O odnosu levice do desnih elementov družbe je bilo s strani sodelavcev pričujoče radijske postaje povedanega že veliko, opozarjam zgolj na prispevek “Kanček resnice radikalne desnice” Jerneja Kaluže.

K strateškim napakam. Kljub temu, da so imeli zagovorniki novele ZZZDR na voljo učno leto 2012, iz tega niso potegnili nobene lekcije. Spomnimo, 25. marca 2012 so slovenski državljani glasovali o predlogu družinskega zakonika, ki je uvajal mnogo blažje spremembe kot letošnji predlog novele ZZZDR. Takrat se je namreč pokazal celotni hegemonski aparat kulturne desnice, ki je s svojo institucionalno mrežo Rimokatoliške cerkve, pa tudi drugimi civilnodružbenimi združenji prisotna v vsakdanjem življenju ljudi. Razmere se od tedaj niso dosti spremenile. Cerkev in z njo povezane humanitarne institucije so zaradi vse ostrejših socialnih razmer v državi in po svetu kvečjemu povečale svoj vpliv med ljudmi. Zato je sprovajanje spremembe po parlamentarni poti vprašljivo.

Po propadu tega poskusa je bila Združena levica kot predlagateljica spremembe prisiljena v referendumsko kampanjo. Slednjo pa je pač igrala, kot jo je lahko - z liberalnimi metodami. Iniciativa za demokratični socializem namreč meri na hegemonizacijo diskurza zgolj skozi sredstva javnega obveščanja in PR-akcije. Prosto po Gramsciju je treba hegemonijo graditi skozi politične boje v različnih skupinah po civilni družbi. Slednje pomeni naslavljanje konkretnih  na videz partikularnih problemov različnih družbenih skupin s konkretnimi rešitvami. Levoliberalna, pretežno ljubljanska civilna družba se je pri vprašanju pravic istospolnih nazadnje poenotila leta 2012, prvič pa verjetno leta 1984 s festivalom LGBT filma Magnus. Čemu torej referendum, če socialisti v tem času hegemonije niso gradili drugod po civilni družbi.

Druga težava kampanje Čas je ZA oziroma domnevnih socialističnih elementov v njej so ideološka izhodišča. Kampanja Čas je ZA je v svojem bistvu emancipatorna, morda celo progresivna - je pa daleč od tega, da bi bila radikalna ali revolucionarna. Elemente revolucionarnega bi v kampanjo moral vnašati IDS. Namesto argumentiranosti in kritičnih vpogledov pa smo dobili klasično ‘uravnoteženo’ debato. Na strani PROTI smo lahko poslušali o hormonskih motilcih in združitvi pravnih ter fizičnih oseb, na strani ZA pa floskule o ljubezni, prelomnem civilizacijskem momentu in tako naprej. Dalje, če je bila liberalna mantra “živi in pusti živeti” sprejemljiva iz ust poslanca socialdemokratov Matjaža Nemca, bi morala biti njena alternativna oblika “zakon nič ne jemlje, a mnogo daje” za socialiste tabu.

IDS tekom kampanje ni uspel proizvesti analize instituta zakonske zveze. Ni uspel nasloviti družine kot individualistične družbene tvorbe, ki ima, prosto po Engelsu, opraviti predvsem s koncentracijo bogastva in dedovanjem le-tega. Iniciativa za demokratični socializem se ni premaknila stran od identitetnih politik in naslovila vprašanja družine kot razrednega vprašanja, ali če se znova obrnemu k Engelsu: “Ko postanejo produkcijska sredstva skupna last, bo posamična družina prenehala biti gospodarska enota družbe. Privatno gospodinjstvo se bo spremenilo v družbeno dejavnost. Oskrbovanje in vzgoja otrok bosta postali javna zadeva; družba bo poskrbela za vse otroke enako, najsi bodo zakonski ali nezakonski.” Dodajmo, da lahko dogmatično branje Engelsa zaradi njemu lastnega ekonomskega redukcionizma škoduje. Citat naj služi zgolj kot opomnik, da je potrebno problematizirati vlogo družine in njene reakcionarne ideološke reprodukcije.

Zaradi pomanjkanja osrednje argumentacijske linije in prepogostega skakanja v polje identitetne politike so zagovorniki novele ZZZDR uspeli sproducirati precej kontradiktornih in patetičnih izjav. Z drugim je mišljeno predvsem izpostavljanje lastnega statusa očetovstva s strani Mateja T. Vatovca, poslanca ZL. Sledil mu je zaveznik AB Roman Jakič, ki je povedal, da je tudi dedek. Moč je torej sklepati, da je razlika med staro in novo levico le generacijska.  Kontradiktorne pa so izjave, ki so v eni sapi sposobne združiti spol kot zgolj družbeno dejstvo in spolno usmerjenost kot nekaj po naravi danega. S tem smo le korak daleč od večkrat slišane “tudi pingvini so homoseksualci”.

Zaključujemo nepričakovano, v pozitivni luči. Poraz na referendumu je priložnost za refleksijo levice, posebej IDS-a. Pri tem seveda ne bo dovolj le kritika “od zunaj”, pač pa temeljita razprava o socialistični strategiji.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Fajn, da je vsaj RŠ zavzel malo bolj kritično držo do te samozadovoljne "progresivne" liberalne "levice". Imam v mislih tudi druge članke, predvsem v zadnjem času.

Še ena dobra interpretacija družine je tista iz Foucaultovega kurza "Psihiatrična oblast": družina je preostanek suverenske oblasti (razmerje starš-otrok, oče-družina), ki pa je nujen za uvodno in nadaljnjo vklapljanje posameznikov v disciplinske aparate (šola, poboljševalnica, bolnica, služba...) ter prehajanje med njimi, in pa hkrati za povezovanje teh aparatov samih med seboj. Pri varnostno-liberalnem načinu vladanja je družina - še bolj pa "partnerstvo" - tudi podjetje, ki se individualistično sooča s tveganji.

Sicer je pa homoseksualnost bila problem bolj zato, ker je namesto družine in zveze proizvajala prijateljske skupnosti in uvajala v prijateljstva erotično. In čimbolj so potem liberalci poskušali prikazati homoseksualce kot normalne ljudi z enakimi potrebami po zvezi, družini in privatizaciji erotičnega ("ne skrbite, so enako nerevolucionarni, nenevarni in krotki kot vi!"), tembolj so jih tudi normalizirali ("takšno življenje si kot normalni ljudje vendar sami želite, mi vas pač samo osvobajamo!"). Sama seksualnost torej niti ni tisto, kar je bilo tako problematično - je prej neka oprijemljiva točka za normalizacijo načina življenja, saj omogoča govor o resnici in osvoboditvi želje. Tukaj ne gre za izključevanje ali marginaliziranje ampak ravno za vključevanje.

Po svoje je komično, da so v desničarskih obtožbah levice včasih celo zanimive in radikalne ideje, medtem ko se levica bolj ali manj ves čas brani, da oni ničesar ne spreminjajo ampak samo širijo obstoječi red. Ko bi pri tem vsaj šlo za neko strategijo, gre pa bolj za pomanjkanje politične refleksije. Nasploh je bila takšna zaletavost v eno zadevo zelo netaktična v kontekstu nekega širšega pridobivanja simpatizerjev. Mogoče ne bi škodilo malo več populizma a la Podemos in Siriza, baje oboje navdihujejo ideje Ernesta Laclauja.

Žan, kot član IDS nimam ne komentarja, niti je sploh potreben. Napisal si vse kar je o tej zadevi treba reči.

IDS, čas je ZA smetišče zgodovine.

kaj pa potem predlagate namesto "reakcionarne družine"? Jaz denimo predlagam "kibuc", po vzoru "demokratičnega socializma" a la Izrael. O IDS: nč ni narobe, če nekdo želi obujati mrtvo (socializem), to se je v zgodovini človečnjakov že počelo in se bo še. Nekdo pa si domišlja, da to mrtvo lahko opremi z nečim nadvse živim (kadar dogaja), z (!!) demokracijo..uf, za takšno operacijo pa potrebujete vsaj kakega..Fritza Langa.

Se 100% strinjam, sploh prva 2 odstavka zlo dobr povzameta bebavost te kampanje. Draga druzba, Cas je ZA - borovnicke

https://www.youtube.com/watch?v=5Re81OOdjFw

Sami generali po bitki... Kje ste bili prej? Na kavču? Za računalnikom? Na kavi? Torej ne pametujte in ne žalite desetine aktivistov, ki so zmrzovali po ulicah! Ponudite (realno) alternativo, ne pa teoretični bla, bla, bla...

se posipam s pepelom, nisem pomislil na njihovo stisko. upam da jim je kdo prinesel topli obrok kot policistom na meji

Razlastimo kapitaliste, tople malce za aktiviste!

...Problem pri obravnavanem tekstu je v tem, da ga je pisal človek, ki je obremenjen z grozo, biti homo oseba v Sloveniji...Kajti po odličnem uvodu, se je zapičil v detajl te družbe, ki se nanaša na obravnavanje in reševanje homo problema.....Takoj bi mu stopil ob bok v borbi, da ta budalasti narod sprejme homo populacijo, kot naravni pojav, ki se ga ne sme izključevati...Ker pa ta pisec problema iz tega, vseobčega humanega pristopa ne obravnava, ampak je preskočil iz srednjega veka Slovenije, v post civilzacijsko obdobje rimskega propadlega imperija, pa tega pisanja ne sprejmem, kot vrednega , da se ga prebere....Pisec bi se raje lotil pritlehnega slovenskega folka in ga opozarjal, da naj za Boga, sprejme tisto, kar je Bog nekomu dodelil, kot naravno poslanstvo...Ne pa, da se je zapičil v formalno reševanje istospolne zakonske zveze....Za Boga svetega, če pa še med ljudmi RAZLIČNEGA SPOLA, ne funkcionira zakonska zveza....To je znak degeneracije in dekadence, tako to nefunkcioniranje normalnih porok, tako kot pisčevo zagovarjanje istospolnih, v članku.....

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.