Uprostorjenje D&M Kompanije v Alkatrazu

Rezultanta skupnega in individualnega ustvarjanja, po besedah kustosinje razstave Kateřine Lenzove, razkazuje strategijo dveh umetnikov, kako ''vzajemno doseči visoke na vseh nizkih ravneh''. Gre za razstavo ''D&M Company'', katere odprtju smo lahko priče danes zvečer v Alkatrazu na Metelkovi. Mladi umetniški samouk Nejc Franetič – Deso je pred nekaj leti izbrskal malo manj mlado – pa vseeno – scensko osebnost. Slikarja namreč, ki dela in živi po večini v Istanbulu in je poznan kot Mustafa. V resnici so bolj poznana njegova dela, kot on sam. To je eden tistih umetnikov, ki iz razstave v razstavo priteguje vedno večjo pozornost, sam pa se skriva nekje v ozadju in čaka, da ga ''šele odkrijejo''. Ravno v tej razpoki med vidnostjo in nevidnostjo najdeva svoj ustvarjalni prostor, ki prinaša vpogled v introspektivno umetniško izražanje. Risanje in slikanje po občutku, bi lahko rekli. Brez konceptualnosti. Skupen projekt obsega niz petdesetih slik, ki skušajo razkazati tisto, kar umetnika druži: to, da ju predvsem zanima lastna predstavitev in to, da sta do odziva občinstva precej brezbrižna. Na grobo nam je nekaj o začetku skupne poti povedal Nejc Fernetič – Deso:

Izjava

Od kdaj in zakaj pa do kako. Razstava bazira na delih Mustafe, nastalih med potovanjem kot neskončna serija akvarelov. V bistvu gre za portrete anonimnih, bolj ali manj realnih oseb, ki so ali bi lahko Mustafi prečile pot. Izmaličene podobe s pretiravanjem in ne-estetskostjo dajejo kisik umetnosti zaradi umetnosti, ozadje pa s tako imenovanim prostim risanjem prispeva Deso.

Izjava

Ekipa Alkatraza je umetnikoma odprla vrata in pustila prosto pot pri preigravanju prostorskosti. Nejc Farnetič – Deso interpretacijo razstave v svojem slogu prepušča obiskovalcu, za konec pa še na kratko oriše sodelovanje z Alkatrazom.

Izjava

Prejšnji teden smo že poročali o delni cenzuri in kasnejši ukinitvi gledališke predstave ''Generacije'', ki je nastala na odru Gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Na vodstvo šole in na širšo javnost so nekdanji člani in mentorji dotične šole naslovili javno pismo, s katerim želijo izraziti skrb in nestrinjanje nad spornim odzivom vodstva Prve gimnazije Maribor. Več kot 60 nekdanjih članov in mentorjev, med katerimi izpostavljamo le nekaj pomembnejših imen kot so Jernej Lorenci, Nina Ivanišin, Uroš Kaurin, Maruša Majer se zavzema za avtonomnost delovanja Gledališke šole PGM, za nadaljevanje svobodnega ustvarjanja, neodvisnega od idejnih usmeritev omenjene šole. Pozivajo naj Gledališka šola PGM ostane prostor kvalitetnega gledališkega opismenjevanja mladih in razvijanja kritične misli.

Kulturne novice je pripravila Kaja.