Ntokova zeljnata glava

Mnenje, kolumna ali komentar
3. 2. 2016 - 9.20

Odkar smo pred dobrima dvema tednoma spegovorili o taktični genialnosti Grege Repovža, o približajočem barbarizmu, ki ga pooseblja nihče drug kot Janez Janša, ter o zadnjem braniku civilizacije Dušanu Mramorju se situacija tako rekoč ni spremenila. Če odpremo novo številko Mladine, takoj naletimo na uvodnik Grega Repovža, ki nas zopet neprepričljivo straši z poosebitvijo absolutnega zla ter podaja kritiko našega predragega premierja, ne ker bi bile njegove politike enake Janši, ampak ker bo slednjemu morda omogočil ponoven vstop v vlado. Ugotavlja, da bo Cerarju v boju z legijo zla bridka predla, da bi politično moč obdržal le, če “bi ostal pri zavezah človekovim pravicam, Človeku, humanizmu in pravu.”

Če se je tej besedni olepšavi političnega ravnanja, ki ostaja enako, odpovedal naš predragi premier, pa Človeka za njegovo premraženo ročico še vedno drži objekt današnje oddaje - Miha Blažič, bolj znan kot N’toko. Ista politika brez moralnega balasta ter v času ohranjajoča se oblika kolumnističnega moralizma, katere simptom je Miha Blažič. Skratka nič novega. A v tej odsotnosti novosti moramo razbrati dve stvari. Prvič, da N’toko sam po sebi ni vreden obravnave, da je njegova vrednost nasprotno v celoti v tem, da ga lahko vzamemo kot paradigmatski primer tipa argumentacije, ki ga lahko poimenujemo levičarski kolumnizem. Drugič, da vsak govor o argumentativnem tipu predpostavlja določeno konstantnost v obravnavi svojih objektov-sovražnikov, v tem primeru diskurza desnice in intelektualizma. Kar me bo zanimalo, je ravno ta trojni odnos, ki bo prikazan skozi primer N’tokovega negodovanja nad Slavojem Žižkom.

Gre za daljši status, ki je bil pred dvema tednoma objavljen na kolumnistovem facebook profilu. Problem pa je po N’tokovem mnenju naslednji: Žižek se obrača na desno, razglaša, da se zna z množico beguncev čez mejo priplaziti tudi marsikatera nevšečnost, da ima desnica tako deloma prav, da njen strah vsebuje racionalno komponento. Kriki k popolnem odpiranju mej po njegovo ne bodo prinesli ničesar drugega kot moralne vzvišenosti liberalnih jesiharjev, ki bo sovpadla z utajitvijo določenih problemov in triumfom desnice, ki teh težav ne bo utajila.

Marsikdo prikima in N’toko dobi želodčne krče, ki jih deloma ozdravi z dolgim statusom, v katerem Žižku očita intelektualizem, prakso, ki si ne maže rok z neposrednostjo aktivistične izkušnje in zatorej trosi bedarije. Govor s fotelja je čist in tako nujno zmoten, govor obogaten z neposrednim ovohavanjem bede nujno pravilen. Žižek je tako obtožen s tistim, čemur levičarsko javno mnenje rado reče “lepa duša”. S tem se odpre prva fronta: intelektualizem - aktivizem ali neposredna izkušnja.

Poleg lepodušniškega izmikanja neposrednosti bes izzove še zanikanje dokse, ki uči, da desničarski strahovi v celoti spadajo v register iracionalnega. N’toko se na takšno krivoverstvo in posilstvo levih idealov odzove z besno izjavo:

“Ampak ne ne ne, zdej je v resnici največji problem to, da so ljudje nestrpni do nacionalistov. Jasno, kako si drznejo ne poistovetiti se s strahovi najbolj varnega in stabilnega srednjega razreda na svetu!?”  

Ampak takšna izjava seveda ne vžge sama po sebi. Zmeraj je zgolj delček argumenta, ki uči: “Slovenec si, ne jamraj, saj zamorci v Afriki stradajo.” Zgornji izjavi mora tako pripeti sliko napihnjenega črnskega trebuha, moralno bombo, ki polju možne refleksije postavi neprekoračljivo mejo, sebi pa na glavo povezne avreolo. Misliti onkraj sestradanih črnčkov je nemoralno in vsi vemo, da se nemoralnih stvari ne dela. In ko je govor o upravljanju moralne artilerije, je N’toko genij:

“Za ljudi, ki se morajo v gumijastih čolnih sred zime namakat v morju, marširat skoz sneg, se pustit tepst, goljufat, ropat in poniževat na vsakem koraku - to ni glih “Wilkommen”. Za 30000 plus utopljencev to ni bil glih “Wilkommen”. Zakoni, ki onemogočajo komurkoli iz vojne cone varno letet v EU ali se na kakršenkoli legalen način pripeljat sem, tud ni “Wilkommen”. Za sto tisoče ljudi, ki čakajo v birokrastki luknji brez ...” in tako dalje

Dodatna ironija je, da je bila ista vrsta argumentacije uporabljena pri obravnavi ekonomskih migrantov. Dokler so vaši trebuhi zgolj suhi in ne napihnjeni, ne jamrajte, dokler ste iz Iraka zbežali zgolj, ker bi želeli živeti boljše in ne zato, ker na mestu vaše hiše stoji štab Isisa, ne jamrajte. Varčnost in skromnost sta materi modrosti, pozabljamo pa, da predvsem materi resentimenta!

Kritika, vsebovana v Facebook statusu, se nato preoblikuje v članek  Komu koristi rasizem?. Razvidna je predvsem na mestu, kjer avtor prikaže svoj pogled na položaj levih gibanj po totalnem propadu Syrize in porastu rasističnih komentarjev na spletnih omrežjih.

“Tako smo bili levičarji zreducirani na to, da igramo moralno policijo in se čim glasneje zgražamo nad rasističnimi izjavami, ki so preplavile naše Facebook časovnice. Ko so po Kölnu te postale preveč poste, da bi jih še lahko obvladovali, pa so se mnogi levičarji tudi sami začeli zatekati k rasnim in kulturnim vprašanjem.”

Takšno razumevanje vsebuje tri majcene probleme. Prvič: Sam nisem nikjer zasledil, da bi kdo na levi govoril o rasi. Drugič je bil N’toko vedno zgolj in samo moralna policija. Ne da se je nanjo reduciral, ampak preprosto nikoli ni bil nič več od tega. In tretjič, obravnava določenih kulturnih vprašanj ni izhajala iz popuščanja desnemu populizmu, ampak preprosto iz potrebe, da se reflektira določene dogodke, ki bi znali biti za večinski del levice, ki je pred njimi vsako izjavo, ki ni bila striktni “Welcome, open border, itd.”, označila za desno propagando, za fašizem in popolno iracionalnost. Po Parizu in Kölnu si takšne izjave, razen če si zapadel v teorije zarote o podtaknjenih potnih listih in izenačevanja Kölna s požigom Reichstaga leta 1933, pač težko jemal resno.

In ko smo ravno pri Reichtagih in nacijih, kakšna mislite, da je moralna mina, ki je tokrat nastavljena premisleku? No, pa poglejmo, s čim so primerjane dileme, ki jih je zastavil določen del levice?

“Kot da bi se pred drugo svetovno vojno spraševali: “Kaj pa, če ima Hitler prav glede nekaterih stvari o Židih?”

Ko je v igri enkrat Hitler, si avtomatično zgubil. Ne samo, da si fašist, ampak si, ko kritiziraš, Hitler in vsi vemo, da Hitler pač preprosto ni mogel imeti prav. Vsak argument, ki preden je sploh izrečen pade pod predikat hitlerjanstva, tako ne služi ničemur drugemu kot vnaprejšnjemu moralnemu obsojanju in deskriditaciji govorca ter seveda povišanju sebe, tistega, ki premore angelsko družbeno odgovornost in zmožnost izrekanja ad Hitlerumov. Nenapisano pravilo, ki se v ničemer ne razlikuje od desničarske demonizacije muslimanov, je: Ko si označen za Hitlerja, obmolkneš.  

In tukaj se zopet vračamo k neposrednosti in tem večnim antagonizmom med foteljem in ritjem po blatu. Žalostna resnica je namreč ravno ta, da je imel Hitler v določeni točki prav. Na ravni materialnih učinkov so namreč Judje res bili tisti, h katerim se je stekala presežna vrednost ustvarjena na finančnih trgih, približno tako kot so bili v Kölnu dominatorji damskih mednožij Arabci in Afričani. Na ravni empiričnih dejstev, ki po definiciji ne more čez tisto, kar se ti neposredno kaže, in, pa naj gre za Jude ali Arabce, ta trditev popolnoma drži.

V osnovi sploh ni treba do Hitlerja, dovolj je že, da se pomaknete do raznih bedastih gibanj na levi ala Occupy in kretenov tipa Russel Brand. Ko vam nekdo bluzi o boju 99% proti 1% in obenem kritizira kapitalizem, misli striktno na tisti 1% najbolj vplivnih konkretnih bitij, tako kot Nemci v svojem rovarjenju čez kapitalizem niso videli drugega od Židov. Da gre za strukturno mesto, ki ga v tisti točki slučajno zasedajo Judje in ne za samonanašujočnost dejstva Juda, jim zgolj na osnovi izkustva vsakdanje bede in populistične demagogije ni moglo priti na pamet. To pa nikakor ni ukinilo njihovega besa.

Napaka v sklepanju o resnični kavzalnosti strahu in besa ne izhajata iz “odtujenega” sedenja v fotelju in čistih rok, ampak iz reduciranja misli na moralizem neposrednega, iz odsotnosti kakršnekoli resne refleksije onkraj meja, ki jih omogoča moralna vzvišenost. Iz striktne aktivistične drže ne more iziti drugo kot moralno masturbatorstvo in h konkretnemu liku usmerjena strah in bes. Politična situiranost, ki ji ta lik pripada, je določena s kontekstom in je odvisna od tega, ali lahko pripada kateremukoli mestu v političnem spektru. In kaj glede tega predlaga N’toko? Preberite si njegov članek Soočenje, napisan malo pred referendumom o ZZZDR. Povzeto v enem stavku se jedro teksta glasi: “Argumenti ne delujejo, ker je desnica kapitalizirala svojo moč na strahu.” Zaključek članka, s katerim finiširamo tudi mi, pa vam glede vrednotenja argumentacije pove vse…

“Zoper njihovo govorico se bomo morali začeti boriti enako vztrajno, potrpežljivo in marljivo kot Primc za svojo agendo.”

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

torej "strukturno mesto, ki ga je v tisti točki " zasedlo 6 milijonov (plus en) Judov...

Poglej, Jan, jaz imam tukaj nek problem, ki mi ga mogoče lahko pomagaš razrešit. Zdi se mi, da tvoj zapis stoji, tako se strinjam, da je N'tokov rečmo temu diskurz ful naluknan. Ampak ka zdej? Rečemo 1 : 0 in gremo bit mal samozadovoljeni, pardon, -zadovoljni? Ma saj vem, da je spraševanje o realnih učinkih teksta ful lejm, ampak dejmo vseeno za hec probat se ravn to vprašat. N'tkove KOLumNSKE luknce majo po mojem gledanju vsaj ta učink, da vzdržujejo nek krog bebavih liberalcev, nekak sodeluje pr tem, ti bi pa to nekak sam razpustu, kaput, nicht mehr, ka pa pol? Kam gre pol ta masa? Ker večina folka je bebavga, ne prav po naravi pa to, ampak je to dost kompleksna stvar in težko zdaj tle na dolgo in široko. Tko da je večinoma vprašanje bolj desni al pa levi populizem, trenutno še tok bolj, ker kar fajn po konkretnem klanju smrdi.

Ko berem N'toka, se mi zdi, da je mal bolj neumen, ampak da ga boli. Ko berem tebe, je jasno, da si dost smart, ampak te boli kurac. Zakaj je to sploh relevantno, če si zmagal? A niso to ful take moralne zadeve? Sej, glih to, kar je v bistvu dost širše vprašanje od tvojga članka, pa ga dejmo vseeno na primeru tvojga članka zastavit - kva zdej, ko tvoj članek stoji? A boš čakal na kakšno ultraliberalno bejbiko, da opazi, kako pokončen in velik je, ter dejansko postane smart? Pa recimo tist zadnji citat N'toka, ne gre za to, da mu odpustimo, ker ne ve, kva dela, čeprav res ne ve, ampak ker je na nek bizaren način sredi vsega trenutnega sranja nekako učinkovito.

Torej, v bistvu me zanima, al je dobra teorija sama seb namen. Še bolj natančno: mi lahko mogoče opišeš svoj trebuh? Naj bo opis čim bolj podroben.

Ne, sej v bistvu vzamem nazaj, ker se mi zdijo moji pomisleki preveč liberalni, tega pa res nočem. Bit će rata, kažu svi, a ja ću živjet ob dobri teorijiiiiiiiiiiiii.

Ko je že ravno na veliko v naslovu - glava je zelnata in ne zeljnata ...

... lahko pa je tudi zeljna.

No, v resnici sta v trenutnem jeziku poleg zeljne možni obe opciji, tako zeljnata kot zelnata. Še več - ker zelnata lahko označuje tako nanašanje na zel oz. zeli kot tudi nanašanje na zelje, v primeru fraze "zelnata rastlina" pa govori tudi o rastlinah z neolesenelimi stebli, se zdi rešitev "zeljnata glava" kar ustrezna. Etimološko gledano gre za eno od pomenskih specializacij kol. *zel6je, vendar je malo verjetno, da gre za kol. i-jevskega subst., ki se ohranja v sloven. kot npr. "zeli" oz. "zelje" z naglasom na zadnjem vokalu. (Bezlaj) V primeru morfološkega razvoja iz i-jevske sklanjatve bi lahko rekli, da se da sklanjati "zelnata", saj je mogoče besedo razstaviti na jedro in končnico, kot pomensko osnovo vzpostaviti "zel" in izhajati iz nje, v resnici pa ni mogoče povsem jasno določiti etimološko pravilne oblike, saj bi po sledenju Bezlajevi zavrnitvi izvora neposredno iz i-jevskega samostalnika ta moral nujno vsebovati "j", torej "zeljna" ali "zeljnata". S tem pa bi "zelnat" kot tak ostal vezan zgolj na "zel". A ker jezik ni preposta reč, je dandanašnji možno vse troje. LP Lazarus

Zelnata ali zeljnata, pisec članka je zadel žebljico na glavico.

Hvala za poučno razlago - jezikovno sem zelo navezan na Pravopis 1962 (zdi se mi izvrsten), potem pa se kdaj prenaglim.

Ja, pisec je dobro zadel, se strinjam.

Se mi zdi, da N'Toko v svojem stanovanju nimam 10 Sirijcev, Avgansitancev, lačnih črnčkov, ma pa polna usta govora o tem kako bi jih moral imeti. Si predstavljam da bi bil N'Tokov komentar na to, da on v svoje malo stanovanjce, (če ga ima, v nekem njegovem članku sem prebrala, da ni kapitalist in ima bolj malo lastnine, zapomnila sem si samo da je navedel da ima MAC računalnik), pač ne more vzet nekaj migrantov, sprašuje pa se, zakaj jih k sebi ne vabi naprimer gospod Cerar in podobni (ki imajo poleg MAC računalnika še hišo pa vrt,...kapitalsti). Kaj je zdaj tu N'Toko moralist ali aktivist. Bo torej na svoja vrata nalepil napis begunci dobrodošli ali bo pisal članke o tem, kako bi moralo biti, kaj bi morali drugi početi in kako, kosilo pa jedel doma v miru sam. Ste torej komentatorji, N'Toko in podoni ki vas ''boli'' pripravljeni doma imeti begunsko družino in upoštevati to, da imajo drugačno kulturo, navade, ali vam gre na živce že, ko cimer iz pomivalnega stroja zloži šalice drugam kot vi? In konec koncev, ko se vsi Sirijci zaradi vojne izselijo v Nemčijo, Slovenijo, Avstrijo itd. kje je zdaj Sirija, kje so Sirijci? Naslednje generacije tega naroda bodo namreč že Slovenci in Nemci in podobno.. '' pa naj še kdo reče da se ''holokavst'' ne more ponoviti''... Samo da je zdaj zavit v srebrn celofan z modrimi vzorci dobrote, prijaznosti in svečeništva. Torej če se navežem na ŽiŽka, nijhova kultura je velika jada jada pa naša tudi, NE! mi moramo krtitizirati svojo kulturo, oni pa svojo. Zato v ŽiŽkovi trditvi ne vidim nič napačnega. Konce koncu je v tej trditvi veliko več poziva k moralni avtonomiji kot v N'Tokovih kritikah morale vseh drugih razen svoje. Biti aniti (proti) nekaj, nečemu še ne pomeni da kaj počneš, prej pomeni da imaš bolj malo lastne morale in da se tvoja morala prične šele tam kjer ti zasmrdi morala drugega. Oprostite, ker je bolj ''po domače'' napisano nisem neka verzirana piska, vidim pa, da se tu zelo ukvarjate s pravopisom in to, veliko bolj kot s čim drugim ;)

V odgovor Hoji po kislem zelju z nepostriženimi nohti - posneto včeraj, a se je vmes nabralo kar nekaj komentarjev.
http://picosong.com/8EtY/

zadnjič sem šel na izlet. tam, pri Dobovi, je neko šotorišče, kjer se vsak dan (ali noč) nabere od 800 do 1.2000 enega folka, ki se v svojih glavah ukvarja s podobno problematiko, sem zapazil. nekateri izmed njih so od slinega tuhtanja o teh rečeh že kar malo nervozni in stalno nekaj tačnarijo in vprašujejo. sam sem bolj kratke pameti, moji premisleki so bolj bukovi in podobno ali celo še bolj velja tudi za skupine plavosrajčnikov, ki se prav tako zadržujejo na tistem koncu. ampak, to sem pomislil - kaj če bi jim kdo, ki se dejansko spozna na visoko teorijo, neonesnaženo z moralizmom in liberalnim jokcanjem 99% nesposobnežev in idiotov, morda kar sam avtor prispevka, malo razsvetlil stanje in podal vremensko prognozo. "resna refleksija oknkraj meja" bi jih ogrela in ohrabrila. morda bi jim lahko zapel tudi gornjo pesmico? otroci bi lažje zaspali.

Kritika aktivizma in izenačevanje aktivizma z moralizmom je bila ena najbolj pogostih potez liberalcev, ki sem jih srečala v življenju.
Pozabil si omeniti, da je Žižek bil eden od pozerskih govorcev na Occupy Wall Street.
Ne vem, zakaj je treba pljuvat po ljudeh, aja, tvoj tekst ni pljuvanje, ker uporabljaš tako visok register jezika. To ti daje kao nevtralno pozicijo. V prispevku ni nobene samorefleksije lastne superiorne pozicije, ki se kaže v intelektualni vzvišenosti. Sej verjetno tvoj prvi namen ni bil pokazati, kako si ti pameten, drugi pa butasti?

ma dej sprijaznte se ze, da je vecina "aktivistov" tam res zaradi socialnega kapitala, ki ga zanjejo od svoje nesebicne pomoci.

Fifi - čakamo tvojo poglobljeno samorefleksijo. Povej nam svojo zgodbo in navedi gone, ki te ženejo k tvojemu pisanju :).

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.