Ewok: No Time

Recenzija izdelka
8. 3. 2013 - 19.00

Kapa, 2013

 

V luči glasbenih trendov, ki so zaznamovali prejšnje desetletje, bi ob prvencu domačega tria Ewok lahko zavzdihnili, da nove smernice v Podalpje še vedno prihajajo z nekajletno zamudo. Prvo referenco za precej retro obarvan spoj elektronskega in rockovskega izraza zasedbe bi namreč lahko denimo našli pri LCD Soundsystem, ki so pred desetimi leti popularizirali vsesplošno opevani revival new wava in post-punka. Po drugi strani se ta pojav še zdaleč ni izpel in si danes pot naprej utira skozi raznotere priljubljene, pa tudi kritiško cenjene izpeljanke. Spomnimo se le, kakšen val žalosti je pred dvema letoma sprožila napoved samoukinitve s strani Jamesa Murphyja in njegovih sodelavcev. No, kljub sorodnim izhodiščem pa izraz zasedbe Ewok ni le preprosta kopija uspešne formule, ki so jo zakuhali Newyorčani. Resda na prvi posluh plovejo na zapuščini istih muzik iz polpretekle zgodovine, toda domači trio ta nabor različnih vplivov razširi in kar je še bolj pomembno – v posodobljen kontekst jih postavi skozi lastne glasbene izkušnje. 

Teh izkušenj, predvsem tistih ustvarjalnih, trojici ne manjka, saj gre za preverjene in dobro znane glasbenike. Klaviaturista Miha Šajino poznamo iz zasedbe Moveknowledgement, vokalista Milana Jerkića iz zasedbe Intimn Frizurn, Luko Kuharja pa smo med drugim spoznali tudi kot bobnarja zasedbe Na lepem prijazni. A naj vas ta imena, ki so sicer pustila vsaka svoj pečat na domači glasbeni sceni, ne zavedejo. Tu in tam se sicer razumljivo pojavi kakšna podobnost, toda Ewok za vse tri glasbenike pomeni precejšen odmik od izrazov, ki so jih gojili in jih še gojijo v svojih drugih zasedbah. Te njihove pretekle izkušnje se zrcalijo predvsem ali pa najprej skozi delovanje oziroma strategijo benda. Če novi bendi za polnooktanski zagon in piljenje idej običajno potrebujejo razmeroma dolgo spoznavno obdobje, so se za zasedbo Ewok stvari dogajale zelo hitro. Formirali so se šele pred kakšnim letom, v tem času oddelali kopico koncertov, sedaj pa je luč dneva ugledal še prvenec, ki potrjuje, da gre za več kot morebiten stranski ali pa mimobežen projekt. Kljub hitremu začetku zgovorno naslovljena plošča 'No Time' namreč ponudi deset dodelanih in dobro premišljenih skladb, med njimi tudi takih, ki so se s svojim takojšnim apilom in spevnostjo že usidrale v ušesa sledilcev domače klubske scene. 

Ob omembi imena Ewok se skoraj praviloma pojavljata pridevnika elektronski in rockovski, ki sta sicer povsem upravičena, toda hkrati tudi nekoliko zavajajoča. Rockovska podoba njihovega izraza v polni podobi namreč zaživi predvsem v koncertnem kontekstu, medtem ko se plošča precej bolj opira na elektronsko podstat. Temu najprej botruje ritmika, v kateri se sled med elektronskim in akustičnim pristopom pogosto izgubi. V nekaterih skladbah ta sinteza resda postane všečna, toda kljub vsemu se ne da povsem izogniti vtisu, da so njen potencial v preteklosti že izčrpali New Order in njihovi sodobniki. Stvari postanejo mnogo bolj zanimive takrat, ko Ewok ritmiko bolj jasno in oprijemljivo postavijo bodisi na eno bodisi drugo stran ali še raje takrat, ko pobudo izmenično narekuje enkrat akustična, drugič elektronska ritmika. Glasba takrat postane bolj dinamična, pa naj si bo to skozi prizmo posamezne skladbe ali albuma kot zaokrožene celote. Rdečo nit albumu namreč vselej narekuje plesen drajv, včasih underworldovsko epski, drugič punkovsko oster, tretjič popoidno igriv. No, če ritmika pusti precej mešane občutke, pa se Ewok izvrstno znajde v zvočno pisanih, razgibanih melodičnih linijah. Te na eni strani navdih črpajo v sint-disku iz zgodnjih osemdesetih, na drugi strani v sodobnih elektronskih muzikah, še raje pa v plesnih muzikah, ki so zaznamovale vmesno, tridesetletno obdobje. Zvočno podobo in plesen karakter skladb zaokroži Jerkić, ki svojo vlogo bolj kot sporočilnosti besedil podredi narekovanju razpoloženja. Ko njegov glas lebdi, se glasba znajde v (pop)rejverski vročici. Z rapersko odrezavostjo intenzivira punkovski moment. S šaljivostjo pa igrivost tistih bolj popoidno obarvanih skladb. Te so hkrati tudi tiste, kjer se trojec znajde v najbolj prepričljivi, izvirni podobi, in verjetno ni naključje, da so si za prvi singel izbrali prav zafrkantski komad 'Mr. Pacman', ki je upravičeno že postal hit. V luči domače glasbene ponudbe je 'No Time' nedvomno plošča, ki potrdi, da se tukajšnji bendi v zadnjih letih vse bolj spogledujejo z aktualnimi svetovnimi trendi. Da bi stopili v enakovreden korak z njimi, pa bi Ewok morali narediti še korak naprej, tja, kjer že stojijo takrat, ko so na odru.

 

EWOK - Mr. Pacman
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

tekst?

zaka pa ni teksta?

V tem tekstu (in tudi recenziji koncerta) se pogosto pojavlja beseda "punk" oz. "punkovsko", kar je precej zavajujoča in neprimerna oznaka za njihovo glasbo. Tudi, če kdo bolj energično poskakuje na odru še ne pomeni, da je punk. A če bi vrteli čupe, bi bili metal? S tem ne mislim podati nikakršne kritike na glasbo, le opis je skrajno neprimeren.

Še bolj pa me moti naslednja zadeva. Avtor teksta je napisal tudi recenzijo koncerta (kar je deloma še v redu, da se vidi primerjava s cdjem), a ista oseba recenzira isti album tudi v Mladini. Že tako ali tako imamo malo medijev, ki se sploh ubadajo s pisanjem o glasbeni sceni, zdaj pa so nam je ena oseba podala kar tri recenzije o enem bendu.

jest to energičnost razumem kot punkovsko ostrino oziroma punkovski moment, se pa pojavi predvsem v koncertnem kontekstu..na plošči le v skladbi ali dveh..

v resnici sem za mladino že poleti napisal še eno recenzijo njihovega koncerta tko, da sem vse skupaj napisal kar štiri. je pa to bolj vprašanje za urednike, vse so ble napisane na njihovo željo..se pa nisem pritoževal ker mi je kul bend

Saj razumem, da je (po tvojem mnenju) nastop energičen, ampak punk vseeno nikakor ni prava oznaka za to in se uporablja preveč lahkomiselno. Se bom ponovil: marsikateri (elektro) band je energičen in oster pa nikoli ne bo punk.

Kar se tiče recenzij pa se zavedam, da so tudi uredniki tisti, ki nosijo delno krivdo. A kakorkoli gledaš, ni prav, da k soustvarjanju slike nekega benda, v precejšnji meri vpliva samo en človek, še posebej v tem primeru, saj sta Mladina in RŠ v tem pogledu precej močna. Mislim, da bi tudi ti lahko vplival na to, kar boš pisal in bi morala biti tudi tvoja odgovornost, da kritika ostane čim bolj objektivna, vsaj na način, da jo oblikuje čim več (subjektivnih) mnenj. Že itak je naša medijska pokrajina precej ozka, s tem pa le še bolj lezemo vase.

Pa hvala za odgovor.

o oznaki 'punkovski' se najbrž pač preprost ne bova strinjala, oziroma jo razumeva drugače. po mojem mnenju je velik bendov, ki so se znašli v preseku rockovske in elektronske muzike v osemdesetih, punkovski moment zelo lepo prevedlo v bolj spolirano, umirjeno podobo post-punka/new wavea. in ewok po eni strani po mojem tud pašejo v ta kontekst. tud lcd soundystem ima po mojem ta punkovski moment. sicer je pa to bolj detajl, ki ga sam mogoče ne jemljem tko tehtno kot kdo drug..

kar zadeva pa tvoje pomisleke o tem, da en človek tokrat pokriva isti bend so pa upravičeni. imam dostikrat te pomisleke in se izogibam pokrivanja istih stvari za oba medija, ampak včasih uredniki preprost nimajo druge izbire, plošče/koncerte bi pa vseeno radi pokrili. pa še en detajl mogoče - od domačih ustvarjalcev redno dobivam prošnje, da bi napisal kaj o njih, pa čeprav to pomeni, da za oba medija. sicer pa bo kmalu avdicija za nove sodelavce glasbene redakcije in se bodo stvari lahko bolj uravnoteženo razporedile : )

verjetno si lahko tudi avtor sam določi v kolikšni meri bo pokrival nekega izvajalca/umetnika, mar ne ? al uredniki res tako pritiskajo oziroma postavljajo ultimate, da drugače ne gre ? :)

seveda lahko, sej ponavadi je vse stvar dogovora in ni nobenih ultimatov. v tem primeru je šlo pač za predstavitveni koncert nove plošče in bi blo precej čudno, če ga rš ne bi pokril. verjetno bolj čudno kot to, da isti avtor pokrije ploščo in koncert..

punkovski attitude benda ewok se kaže v DIY maniri produciranja usega skup... če si pozabu je biu to glavni ustvarjalni princip na začetku pank produkcije, dokler use skup ni postalo moda... v komadih tud ne uporabljamo več kot 4 akorde, no le izjemoma, kar bi lah tud označli kot pank... ni medno zamo net na bulsih pankovska drža do življenja!!

drgač pa ne vidim nobenih težav, da je kompoš o nas napisu 3 recenzije, očitno ga bend zanima in si je zadevo ogledal v živo, ker je vedu da bo plata bolj pussy :D

lepo da sploh kdo pokrije nov bend, ki si trudi poživit domačo kitarsko sceno :D

"V luči domače glasbene ponudbe je 'No Time' nedvomno plošča, ki potrdi, da se tukajšnji bendi v zadnjih letih vse bolj spogledujejo z aktualnimi svetovnimi trendi."

Pri sodobni kritiki me najbolj moti postavljanje ob boke nekim trendom na glasbeni sceni.

Glasba ni moda, najboljša pa je tista, ki je samosvoja in sveža!

vidu sm vas predn je bla plata zuni. prvič ste bli kul, drugič še bl, tretjič boste pa najbrž še bl. na plati je pa kr neki res fajn komadov, pusi gor al dol : )

pero, ofkors, izvirnost je seveda zlo pomembna. ampak men je tud zelo všeč, da v zadnjih letih domača (alter) scena vse bl sledi svetovnemu toku. še 10 let nazaj smo doma lahk poslušal sam 20let out of date muzko..no z neki izjemami. ampak v zadnjih letih je ratala pa tud doma prou zanimiv

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.