The Fall na Sajeti

Recenzija dogodka
20. 7. 2016 - 14.30

15. 7. 2016, Festival Sajeta, Tolmin

 

Sotočje Soče, krasne, bistre hči planin, in Tolminke, ki se vanjo izliva, se čez poletje spremeni v osrednje festivalsko prizorišče v Sloveniji. Med vsemi, ki se na jugovzhodnem robu mesteca Tolmin zvrstijo, je Kreativni tabor Sajeta najmanjši, žanrsko najširši in daleč najbolj odprt festival, primeren za mnoge različne profile obiskovalcev, tudi družine. In težko bi našli večji kontrast idilični naravi, hipijevskem ambientu in umirjeni klienteli različnih starostnih skupin, kot je to manchestrska post-punk zasedba The Fall, glavna zvezda tedna na sotočju.

The Fall je predvsem Mark Edward Smith, mizantropski antiheroj, edini konstanten član in nesporni vodja. V avtobiografiji, ki je bila izdana leta 2008, opisuje, kako se je že kot otrok igral japonsko zaporniško taborišče, avtoritarno militantnost pa je potem dokončno izrazil v bendu, iz katerega je dezertiralo absurdno število članov. The Fall obkrožajo anekdote verbalnih zlorab, pretepov in alkoholnih delirijev že skorajda mitičnih razsežnosti. Receptura, zaradi katere so propadli že številni bendi, The Fall pa kar nočejo in nočejo pasti. Smith je z nepopustljivo delovno etiko, ostrim peresom in arogantno prezirljivo pozo, ki jo je zmožen le neomajen borec s celotnim svetom in s samim sabo, pognal globoke in močne korenine na robu alternative.

Na Sajeto se je zaradi težav z avtomobilom pisec recenzije pripeljal v temi. Na žalost je zamudil nastop free-jazz bobnarja in ustanovnega člana krautrock zasedbe Guru Guru. Je pa ujel armenski dvojec Wattican Punk Ballet. Karen in njen brat Gayo Arutyunyan sta se dinamično izmenjavala na vokalih, bobnih in električni kitari, kar so pogosto spremljali psihedelični efekti, v nekem trenutku pa je Gayo na plan privlekel tudi flavto. Opazovali smo soliden, a pozabljiv nastop z vijuganjem med plesnim, diskoidnim punkom in freak folkom z radikalnimi oktavskimi skoki vokala in občasno umešano armensko ljudsko glasbo. Ezoteričnost slednje je predstavljala najboljši del repetarja, vse skupaj pa je v primerjavi z The Fall delovalo sila nedolžno in nekoliko cirkusantsko. Pingvinasto pokrivalo sestrske polovice je zabavalo otroke.

Med zvračanjem viljamovk so na oder na plaži direktno iz Manchestra prileteli The Fall. Postavi, ki je glede na turbulentno menjavo članov benda izjemno stabilna – skupaj so že dobrih 10 let – je manjkala klaviaturistka in Smithova žena Elena Poulou. Kitare so bile zato bistveno bolj robustne kot na albumih. Električna kitara je z resonancami zapolnjevala prazen prostor, bas pa je bil še bolj energičen. Toda oči so bile ves čas uprte v enigmatičnega Smitha, oblečenega v klasično belo srajco in črn suknjič, opremljenega z dvema mikrofonoma. Izgledal je, kot da je ravnokar prišel iz puba, pa še to le zato, da bi nas pošteno nahrulil. In pri tem ni razočaral. Besneče izbruhana, pijansko momljajoča, nerazumljiva besedila bi sicer lahko imeli za hendikep, toda Smith jih zna prodati. Zazre se v poslušalca in ga krvoločno požira z očmi. Gre za tanko mejo med nastopom in resničnim življenjem in v obeh primerih ga briga, kdo ga razume in komu je všeč.

Na koncertih The Fall ne smemo pričakovati priljubljenih komadov iz preteklosti ali Billboard uspešnic, ki so močno vplivale na kasnejši razvoj indie rocka in noiserske glasbe. Konec koncev je aktiven bend, ki ves čas izdaja albume, lani že nekaj čez trideseti dolgometražec Sub-Lingual Tablet. To ni muzejski eksponat, svežina, ki so jo vnašali novi člani, pa je najbrž vplivala tudi na aktualnost prezirljivih, ciničnih kritiških tekstov, zaradi katerih je Smith čislan. Tako smo lahko slišali Dedication Not Medication, v katerem se s strupeno lucidnostjo loti farmacevtske industrije, ali pa napad na obsedenost z mobilnimi napravami Quit iPhone.

Celotno zgodbo o The Fall, ki jo lahko poslušate tudi v nedavnih DJ Grafitih, lahko bolj kot anarhistični kaos razumemo kot organski razvoj enega največjih ikon rock'n'rolla. Vsak lahko fuša, ampak samo en je Mark Edward Smith. Je en velik iztegnjen sredinec pretirano producirani glasbi in človek, ki vse svoje napake in gnev pogumno, odločno in neomajno razkazuje vsem, pripravljenim k posluhu. 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

In je bil koncert za kaj al ne? So nardili kako vzdušje? Smo mogoče zamudili koncert leta?

Mani je bil dejansko zabaven, malo bolj, ko je igral na posode, malo manj za bobni.
Ne skrbi, The Fall ni bil koncert leta. Smith -kult osebnosti, ampak od tega s časom ostanejo le še senca. Taki koncerti zahtevajo res prebrisano umestitev, tovrsten festival ni bil najbolj primeren.

koncert je bil dober, zelo dober celo. dobili smo tipično the fall repetitivnost, plus klasično smithovo bevskanje, natančno tisto torej, kar ima človek pri the fall že vse od začetka in skozi vse spremembe rad, brez odvečne grejtezhits lajne. mladina v bendu, ritem sekcija torej, je dovolj mlečnjezoba, da bend lahko drvi tako kot mora, kar je ključno. s starci smithovih let to ne bi šlo. kitarist je malo starejši, ravno dovolj, da lahko suvereno igra kitaro na način, kot se jo je igralo nekoč, mark e. pa je, pavzam navkljub, ki si jih mora kot starejši občan vzeti med nastopom, še vedno en in endini, žestok i jak.

koncert pri katerem je vredno prekršiti zlato pravilo, da na stare prdce pa ne pojdeš več...

super, obema hvala za komentar oz. koncertni vtis! Mal mi je blo namreč žal, za zamujen koncert, ampak kaj češ, povsod ne moreš bit...

Meni so bili The Fall zelo dobri. Tudi verjetno zato, ker je bil to prvi njihovo koncert, ki sem ga videl in slišal v živo. Intenziven špil od samega začetka do konca, brez kakršnih koli večjih nihanj. Dober drajv. Fantje obvladajo. Smith pa je itak en in edini.

Super koncert. Precej več od pričakovanega.

Koncert je bil presunljiv - vtis je naredil v kontrastu med stopnjo nažganosti Mark E-ja (en tehnik je bil stalno na odru, da mu je odmotaval kable) in predanim žganjem benda. In ko je Mark odprl usta nas je prikoval.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness