Ena lastovka še ne prinese pomladi

Mnenje, kolumna ali komentar
12. 9. 2016 - 13.00

Pretekli konec tedna so na Dnevnikovem spletnem portalu objavili članek o seksizmu v Tovarni Rog, čeprav grafit pravzaprav ne sodi v kompleks Tovarne. Eden od članov kolektiva 1107 je nasprejal grafit, ki je upodabljal nago žensko telo od zadaj, s poudarjeno zadnjico, oblečeno v tangice. Ne vidi se je v obraz, vidimo pa tudi del njene desne dojke. Dekle kleči na kolenih in spreja grafit. To videč je menda članica nekega drugega kolektiva pod bandero zavedne feministke čezenj nasprejala: “Rog brez seksizma!”

Poglejmo dogajanje podrobneje; začenši z dejstvom, da grafit pravzaprav ni narisan na nobeno od sten Tovarne Rog, ampak gre za povsem – tako imenovani – “illegal wall”. Že samo sprejanje na tovrstne nezakonite stene po eni strani pomeni upor proti sistemu in oblasti, saj gre za kriminalno dejavnost, tudi po slovenski zakonodaji. Zato je še pomembneje upoštevati tudi nenapisana pravila, ki zapovedujejo, da zgolj napis čez sicer umetelen grafit izjavlja nespoštovanje do avtorja grafita in grafita kot umetniškega akta samega. Da o estetiki oziroma estetikah na tem mestu raje ne izgubljamo besed.

Nadalje se posvetimo vsebini grafita, ki je bila prav tako sporna kot kasnejše dejanje. Tudi nevajeno oko lahko zazna, da grafit nage ženske vseeno lahko ima mnoge negativne konotacije. Golo žensko telo ni problematizirano kot tako, problem se pojavi, ko je objektificirano, kot ga lahko razumemo tudi v tem primeru. Glavna naloga te podobe je zadovoljevanje mimoidočega očesa s pomočjo pretirano poudarjenih erotičnih delov ženskega telesa, ki več kot telo tudi ni. Njena glava je na primer le skupek las, ki jih vidimo od zadaj. Namesto subjekta ženska na grafitu tako postane objekt, kar ji odvzema človeškost in jo postavlja na raven stenske preproge, ki služi le vizualnemu onaniranju.

Tu pa se problem pravzaprav šele začne. Recimo da grafitar ni deklarirani seksist. Kar je še huje, je to, da gre verjetno za povsem podzavestno reprodukcijo normativov obstoječe kulture skozi prizmo umetnosti. Proces, o katerem je govoril in pisal že Walter Benjamin. Poenostavljeno rečeno gre za vtis podob, ki jih prejmemo iz okolice, v katero smo inkulturirani. Ob asimilaciji v določeno družbeno skupino namreč sprejemamo tudi bombardiranje z informacijami, v našem primeru tudi s strani popkulture in porno industrije. Na podlagi tega se ustvari neka navidezna in splošno sprejeta normalnost, ki jo ponotranjimo in iz katere se tvorijo stereotipi. Ko je grafitar te stereotipe potvoril, je reproduciral obstoječe družbeno stanje, s tem pa mu dodal težo legitimitete in povzročil nadaljnjo reprodukcijo te podobe v družbi.

Četudi je podoba grafita tehnično narejena v karikaturističnem slogu, za katerega je značilno pretiravanje tudi ali predvsem zaradi komičnosti, na njej ni zaznati humorja, ampak prej hvalnico tovrstni ženski lepoti. Ker ta v resničnosti ne obstaja brez dodatnih posegov plastične kirurgije, gre torej lahko tudi za hvalnico nenaravnemu ženskemu telesu, kar je zagotovo zmotilo mlado aktivistko.

Rešitev avtorja prvotnega grafita, da čez oboje nariše mišičastega moškega, je prav tako seksistična kot ženska podoba pred tem. Seksizem moramo razumeti tudi v trenutno obstoječem grafitu. Nenaravna podoba moškega s preveč poudarjenimi mišicami, ki naj bi predstavljal ideal, gre pravzaprav po poti prejšnje podobe ženskega telesa. Seksizem gre namreč razumeti v obe smeri, ne glede na spol “izvajalca”. Glede na samo genezo trenutnega grafita pa je podoba morda še toliko bolj sporna, če je avtor s to podobo želel pokazati svojo moč s prikazom fizične moči moškega na grafitu. Ker smo izjemno podoben grafit mišičnjaka lahko že opazili nad plažo v Trnovem, pa interpretacija ostaja še bolj odprta. Z grafitom moškega je tako avtor lahko poskusil neuspešno prekriti seksistično podobo ženskega telesa; lahko se ji je namerno zoperstavil; lahko pa je zgolj dupliciral grafit, ki ga je enkrat že izrisal. Slednja možnost je v tem primeru problematična tudi z vidika pojavljanja več takšnih podob pretirano mišičastih moških po Ljubljani.

Pri tem težko za katerega od grafitov rečemo, da ima v sebi presežno vrednost, ki ni zgolj estetska. Ravno zaradi odprtih možnosti delovanja na ilegalnih prostorih grafitiranja bi od avtorja lahko pričakovali kakšno bolj kvalitetno in zahtevnejšo pojavno formo, ki ne bi zgolj odsevala obstoječega družbenega stanja. Vseeno pa je podoba ženske in moškega dober odsev trenutnega časa, v katerem se upor skozi grafit morda lahko gradi tudi s samo banalizacijo, ki pa jo je težko kvalitetno in direktno prikazati z narisanim. Je pa avtorju v primeru narisanega moškega to gotovo uspelo bolj očitno, ker je tudi sama podoba bolj pretirano strukturirana.

Najboljše pri samem dogodku je ponovno opozorilo na seksistični diskurz v družbi. Odziv avtorja, ki je preko ene seksistične podobe narisal drugo, je lahko dober primer tega, kako globoko zakoreninjen je ta problem v družbi. Grafično in moralno nesprejemljiv dizajnerski dodatek mlade aktivistke pa je prav tako neprimeren odziv na umetniško delo, ko bi bilo lahko nestrinjanje izvedeno manj nasilno in morebiti manj ikonoklastično.

Najboljše, kar je lahko družbi prinesel vsak od omenjenih grafitov, je ponovno odpiranje platforme za pogovor o seksizmu. Upamo lahko le, da bo debata tokrat potekla na bolj diplomatski in višji pogovorni ravni, kot je do sedaj. Zaradi nasilnega uničenja prvotnega grafita je namreč mladenka povzročila samo še večji porast sovraštva do tako imenovanega feminizma. Že hiter pogled v popkulturo, na internet ali – nenazadnje – na ulice Ljubljane nam kaže odpor do tega gibanja, ki ga večina niti ne razume pravilno. Pravi feminizem je namreč daleč od feminacizma, kot mu nepoučeni radi rečejo na internetu ob trapastih kvazifeminističnih posnetkih, ki se vrtijo na nivoju s telefonom posnetih fotografij mačk, ki se igrajo z mehurčki. Fotografijam mačk namreč tudi ne rečemo biološka študija.

Problematika, ki se verjetno v pogovorih večine še vedno žal vije okoli črno-belega gledanja, kdo je imel bolj prav, je pravzaprav večplasten problem, ki zahteva dolgotrajne in dolgoročne rešitve. Gospodična je vseeno na napačen način opozorila na problem, ki najverjetneje v resnici ni bil prevprašan pred izvedbo, ker se – zaradi priučenosti normativom – zdi povsem normalen, čeprav to ni. Kar ga, da ne bo pomote, tudi ne opravičuje. Prihodnost, vsaj ljubljanskih ulic, bo morda zaradi tega ekscesa zdaj še lepša, ker se bodo tovrstne debate lahko še pojavile, da ne bodo samevale zgolj na Filozofski fakulteti ali na FDV-ju. Pa tudi tam je moč opaziti, da predvsem pri večjem delu moške populacije omenjenih fakultet v veliki meri manjka kakršnakoli senzibilnost do perečega problema seksizma.

Suma summarum: svetla prihodnost na koncu tunela nas lahko pričaka le, ko si bomo lastne napake lahko priznali in namesto nasilnih odzivov vodili intelektualno debato, če se za pripadnike tega kroga načeloma že imamo – ali pač – imajo. In pa seveda k debati enakovredno pripustili vse stranke. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da bo tudi feminizem vedno pomembna stopnica do enakopravne družbe in da bi mu morali pustiti, da pomaga legalnim zakonom, da postanejo v družbi enkrat in za vselej tudi legitimni.

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

"Podzavestno" je popular science termin, če ne želite izpast neuko in nestrokovno, se držite termina "nezavedno". Že kratka avantura v primerjavo googlovih rezultatov za "subconscious" in "unconscious" bo nazorno prikazala razliko - medtem, ko je slednji klinični termin, bodo rezultati prvega v večini kazali na razne selfhelp knjige in popularno psihologijo ala Psi.

Dober članek sicer, se pa ne strinjam z obsojanjem crossanja. Crossanje je del graffiti subkulture in čeprav je med "elitnimi" grafiterji ala 1107 to podlo in obsojanja vredno dejanje, je vseeno inherentni del subkulture. Meni je največji thrill it čez grafit - večji in bolj dodelan kot je spodnji piece, večji thrill je. Varianta Cap :) Tudi ko narišeš grafit, je poseben čar prav v tem - in to je, se mi zdi, največji "point" grafitiranja - da ne veš, kako dolgo bo tam ostal, preden se bo zgodil vanj poseg - pa naj bo to v obliki snaginega čopiča ali drugega crosserja. Vsekakor je grafit ulična umetnost in kot taka ves čas podvržena intervencijam. Če hočeš delat trajnostne umetnine, sori, pol jih ne greš delat na ulico.

Sicer pa so 1107 obupen crew, pač še ena pojavna oblika urbanega, liberalnega, malomeščanskega hipsteraja, ki dominira kulturno produkcijo in komolčarsko ne spustijo nikogar "na sceno". Prodani isto kot so se prodali zekovci. Edini true slovenski crew, ki je vedno bil zvest ulici in zakonom grafitiranja, je egotrip.

Summa summarom: crossanje grafitov, sploh v maniri opozarjanja na seksizme in ostale družbene probleme, ki se spontano reproducirajo, ne bi smelo biti frowned upon, ampak celo zaželjeno in spodbujano. Takšni članki, kot je zgoraj, žal na prvo vlivajo zgolj ogenj in v isti maniri, kot je grafit hkrati rezultat in reprodukcija obstoječih družbenih odnosov, je tudi ta članek rezultat in reprodukcija dojemanja grafitanja kot visoke umetnosti, ki je popolnoma integrirana v obstoječe kulturne prakse in ni več street art. S tem pa se izgubi celoten point grafitiranja, ki je ravno v ilegali, narejen na hitro in z omejenim časom za estetsko razmišljanje. Z raznimi 1107 in zeki, ki želijo grafite premaknit iz ulic v galerije in iz ilegalnih wallov na legalne, naročene in plačane poslikave sten, se pa izgubi tudi vsaka političnost in upor proti sistemu.

Še nekaj - kako je potem z legalnimi walli in vsemi megalomanskimi pieci, ki jih krasijo? Legalni walli so ravno zaradi svoje neštevilčnosti namenjeni temu, da se grafiti konstantno menjavajo. Crossajo. Narišeš danes, jutri ga ni več. Kot v New Yorku, na tistih par ulicah, ko zjutraj narišeš grafit, ga slikaš in zvečer sta čez že dva nova. Kako naj mladi grafiterji, ki šele stopajo na sceno in nimajo uličnega respketa, niso člani krujev - kako naj oni kdaj kaj narišejo, če pa vse legalne walle družno zasede grafiterska smetana, ki potem vsake par mesecev z vsemi svojimi kolegi pride z tremi velikimi jupoli, prebarva svoje (to je menda dovoljeno) grafite in nato nariše nov megalomanski piece, ki se razteza čez celo steno in ne pusti prostora za druge? Sori, taka apropriacija javnih sten je veliko bolj objestno dejanje, kot crossanje.

Zid, na katerem je obravnavani grafit, je legalni wall za grafitiranje in ne ilegalni wall, kot piše v članku.

@berlinski zid: ne, ni. check yourself before you wreck yourself.

kot uradni piše na molovi strani (http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/75237/detail.html):
ROG – Trubarjeva 74, notranji zidovi kompleksa tovarne ROG

"Problematika, ki se verjetno v pogovorih večine še vedno žal vije okoli črno-belega gledanja, kdo je imel bolj prav, je pravzaprav večplasten problem" -
že res, ampak komentar, razen tega, da se ne postavi na eno ali drugo stran, ne zagrebe v večplastnost zadeve.

A niso Jankoviča ilegalni grafiti na tej steni tako zelo motili, hkrati pa jih ni mogel preprečit, da je nato nekemu posamezniku ali kruju naročil en velik "end-to-end" piece? Razlika med legalnim in nelegalnim, nenaročenim in naročenim tako dobi tudi novo razsežnost - med nezaželjenim in zaželjenim, neodobravanim in odobravanim. Grafiti tako niso problem, dokler se jih da lepo zapret v okvire kulturne politike mesta, jim dodelit deset legalnih sten (ki so itak že prej bile popisane in bi bile tudi sicer, razlika, ki jo njihova legalizacija vzpostavi in reproducira je zgolj razlika med uveljavljenimi in neuveljavljenimi grafiterji in se prekriva z razliko med zaželjenim in nezaželjenim), vse ostalo pa je off-limits - razen, seveda, privatne sten, za katere lahko lastniki po mili volji naročajo poslikave (to vprašanje bi bilo zanimivo odpret v okviru urbanistične politike fasad, kako se to tu umešča), kar pa spet koristi uveljavljenim grafiterskim elitam. Saj ni čudno, da so ravno zekovci in 1107 na sestankih kofetkali z Jankovičem in lobirali za legalizacijo zgoraj omenjenih sten. Sprehodite se zdaj po lokacijah in poglejte, grafiti katerih writerjev se skoraj izključno nahajajo tam. Ne boste presenečeni.

jup, dotična stena je ilegalna. a hkrati že zelo privatizirana s strani 1107, kar je še dodatna točka za vihat nos.. (poleg kar zanimive debate o seksizmu)

uau. bi ne bi šli morda sveta reševat, fdvjevci? komentarji me napeljujejo na to, da so grafitrji visoko izobraženi. če je temu tako, svaka čast. kar se pa seksizma tiče, vedno bo in je bil. babe se na kavi pritožujejo nad desci in desci na pivu nad babami. vedno. tudi pri gejih in lezbijkah.

rok, ti si pa navečji debil, kar sem jih v komentarjih zasledil. prekašaš tudi marsikaterega slavnega komentatorja-papka. če si res sodelavec, kot sem enkrat slišal, se raje kr fukni skoz okno, preden te mi.

bi utemeljil?

naturaliziraš seksizem in s tem tudi nasilje nad ženskami, reproduciraš najbolj banalne stereotipe (fdv-rešit svet, ženske-kava, tipi-pivo, grafitarji-neizobražei uličarji). mislim, jaz iz tvojega stavka "vedno bo in je bil" preberem, da potemtakem nima smisla o seksizmu govorit, ker je itak nekaj naravno danega, nespremenljivega in se nima smisla trudit gradit egalitarnejše družbe, kjer en spol ne bo zatiran, objektiviziran in omejvan in podplačan zaradi nekih arbitrarnih bioloških razlik.

si pač še en spontano-ideološki papak, ki bi moral kako knjigo vzet v roke, preden na alternativnem in kvazi-progresivnem mediju kot je rš, sploh kaj išče.

če si sam sodelavec, kar izgleda, da si, zvij enega in povabi na dim prvo mimoidočo osebo. svet bo malce boljši.

kaj narediti, ko ti zmanjka (no, če jih nisi imel, ti jih ne more ravno zmanjkat) dobrih argumentov? nazaj k poceni banalnim stereotipom, seveda :) bravo rok! mogoče te pa ne bomo fuknili skozi okno, ampak elektrificirali.

Škoda, ker je zadeva tako brezveznjaško polarizirana. Če ne bi bil vsak tako prepričan v ta svoj jeben prav, bi lahko dobili na tem zidu tudi kak dober političen grafit.

Mislim da ta igrica "ugani kdo" ni najbolj smiselna. Ni vsak Rok nek točno določen Rok in nasploh je point anonimnosti v pozitivnem smislu nekak ta, da se s tem kdo je v resnici kdo ne obremenjuje.
 

¨naturaliziraš seksizem in s tem tudi nasilje nad ženskami" za začetek, daleč od tega. seksizem je poniževanje žensk. pravim, da ženske in moški ne morejo biti absolutno enaki. ženske dobre pri nn, moški pri nn. biologije se ne da prelisičiti.

spet reduciraš vse na biologizem. veš koliko spolnih razlik, ki jih imaš ti za naravno dane, je družbenih? in seveda se da biologijo prelisičiti, lol. a živiš v 18. stoletju? evgenika, genski inženiring, ta področja že nekaj desetletij uspešno in manj uspešno prelisičujejo biologijo. prosim, nehaj se smešit, dokler še ni prepozno.

kino šiška, pritličje, roglab, zek, 1107, zoo, roglab, žmauc ... radio študent?

kdaj bo pa prepozno?

"če si sam sodelavec, kar izgleda, da si, zvij enega in povabi na dim prvo mimoidočo osebo. svet bo malce boljši."

Zvajanje bojev na vprašanje pitja kav, konceptov na formulo joint + pivo, in to še v visoki starosti, mišljenje na popsihologijo, zakrinkanost na zahrbtnost, gverilo na obrekovanje.

Ljubljana since 1754

Mi lahko nekdo prosim definira problem seksizma v današnji lokalni družbi?

kakšnih bojev, zaboga?

Kot je rekel MONS... Grafit je extra... Deluje tako v sklopu graffiti subkulture kot tudi v sklopu boja proti seksizmu... Pohvale torej tako grafitarju, ker reproducira obstoječi status quo, kot tudi članici tistega drugega kolektiva, ki z grafitom opozarja nanj in tako vzpostavlja dialog o problematiki... Pia Nikolič, hvala za dobro napisan članek... Big Up...

jaz bi pa vendarle vprašal pametnejše in bolj načitane od sebe, ker sem tko že mal proti koncu pubertete in se bližam zgodnjim srednjim letom in upravičeno mal tudi razmišljam o starosti...

ko bom enkrat star, osamljen in od vseh zapuščen, ampak bom pa hkrati recimo da živel v enem takem skoraj idealnem socializmu, kjer ne bo izkoriščanja, neenakosti in tudi ne seksizmov; a bom lahko v trafiki kupil revijo z nago babo na sredini, da si ga (enkrat na dva mesca, ker za kaj več takrat niti ne bom imel moči) konkretno vržem na roke? ali bojo takšne revije prepovedane, ker v tisti masturbatorski mrzlici bo v moji glavi pač nujno moralo priti do objektifikacije dotične; s svojo od let in rje ovenelo koncentracijo se bom moral osredotočiti na samo bistvo, ime, priimek in karakter me res ne bodo zanimali? oziroma, če v idealnem, nediskriminatornem in neseksističnem sistemu takšne revije (ali filmi) ne bodo na voljo, kaj mi bo potem sploh še preostalo, obupanemu, od sveta zavrženemu pohotnežu? ilegalni grafit kot je zgornji v kakšnem podhodu? mi bo dopuščeno s svojimi postanimi beljakovinami onečastiti vsaj kako vitrino v muzeju nekdanjih (seksističnih) civilizacij?

to je resno vprašanje!

<3

Doticna stena je legalna - gospa, ki je lasnica stene je namreč dovolila, da se na njej rise ;)

@ 359: odlično vprašanje.
Zakaj so nasprotniki seksizma (med katere se, jasno, prištevam tudi sam), srditi nasprotniki kritike masturbacije? Saj je pri masturbaciji prisotno ultimativno objektiviranje drugega ... Pornoindustrija je predvidljiva in objektivacijo skrči na nekaj tipov teles in nekaj seksualnih položajev. Masturbacija pa ima moč, da objektivira vse tipe teles in vse tipe položajev, saj si človek lahko predstavlja karkoli.

Drugo vprašanje, ki se veže na to: ali je objektivacija vedno in povsod ekvivalentna nadvladovanju? Ali ni, recimo pri oralnem odnosu, pri akterem naj bi bil 'giver' ultimativno objektiviran, objekt tudi prejemnik, saj ima v oblasti njegove genitalije? Ali nima telo, ki nekoga seksualno začara, polno moč nad tistim, ki je začaran?

Tu se spomnimo na Adornovo in Horkheimerjevo dialektiko razsvetljenstva; ko človek obvlada naravo, ta obvlada njega in mu zameji možnosti delovanja. Lahko bi rekli, da objektivirana narava objektivira človeka.

Še enkrat, 359, odlično vprašanje!

anonimni biologizem ....? še eno polpismeno skropucalo morda s končanim faksom ki se je zataknilo nekje v analni fazi... mamin sinček

priznajmo, koment 35 krevet je neverjetno smešen.
a bodimo pošteni in priznajmo tudi, da je ad hominem in tako v skladu s pravilnikom za brisat.

Če bomo vsi politično korektni bo svet veliko lepši

Rad imam vagine. Indoktriniran od otroštva :/

pejte s temi klišeji o politični korektnosti težit na Trumpova zborovanja ali MMC, če sem mal politično nekorekten.

Ah jst sem za Bernija tko kot ti Turčin :'(

Škoda, da se je debata razvila v paranoidna obrekovanja in nesmiselno trolanje. Kljub temu da članek stoji na vprašljivih predpostavkah in dela zaključke, ki so po mojem skromnem mnenju, napačni, odpira mnogo vprašanj in da kar nekaj nastavkov za plodno debato, tako o grafitih in street artu samem, njuni vpetosti in vlogi v širši kulturni produkciji ter hegemonskih razmerij znotraj le-te in, kar se mi zdi najpomembnejše, vprašanje reprodukcije obstoječih razmerij na področju spola.
Seksizem je treba odločno zavrniti v vsaki pojavni obliki. Vprašanje, kakšna bo, če sploh, spolnost v egalitarni družbeni formaciji nedefinirane prihodnosti, je tukaj nepomembno in služi zgolj diverziji in afirmaciji statusa quo. Zvajanje spolnih razlik na naravno stanje bi pa moralo biti že zdavnaj passe, vsaj na polju "alternativne" kulturne produkcije (ki pa je na svoje progresivne in emancipatorne korenine že zdavnaj pozabila).

Me pa zanima še ena stvar. Kaj je ta diplomatska in višja pogovorna raven, na katero upa avtorica članka, in zakaj je superiorna? Tudi ulice in grafiti, ki jih krasijo, so polje boja, na katerem je treba delovat.

Podpisem monsa. Se v pravi feminizem bi se zapicil. Se mi zdi da feminacisti vseen bolj stekajo.

@mons
ampak tako kot je crossanje inherentno grafitanju, mu je tudi ulični respekt in kdo-si-zasluži-krono mentaliteta. to si vsak razlaga po svoje, eni gredo iz teme po krono s številčnostjo, drugi z dodelanostjo in masivnostjo, tretji z ekscesi, četrti s sprevračanjem vsega na glavo in dojemanjem vsega kot joke. ampak se nekako strinjam s tabo, najhujši so tisti, ki se prodajo in grafite komodificirajo, čeprav je tudi njih treba dojemat kot neizbežni produkt ulične mentalitete, ki pa je sama ne sebi tudi odsev splošnih razmerij moči. če na koncu vse zvedemo na eno maksimo, mora ta vsekakor biti: več političnega v grafite.

Manj pisat, več risat!

TO PA JE PROBLEM! JA TO PA JE FAKIN HEAVY ISSUE!!

GRAFIT NA NEKEM ZIDU V ROGU? o.0 ... BRAVO, NI KAJ, NEUMNOSTI NI KONCA.

... svoboda govora? umetnosti? izražanja in misli? ... "ne moremo risati vsega, kar nam pade na pamet" NE!

Feminofašizem verzija 2016, v nove zmage!

"Vprašanje, kakšna bo, če sploh, spolnost v egalitarni družbeni formaciji nedefinirane prihodnosti, je tukaj nepomembno in služi zgolj diverziji in afirmaciji statusa quo."

@MONS, lahko malo bolje razložiš, zakaj naj bi bilo to vprašanje tako zelo nepomembno samo na sebi? Meni se zdi, da ima vpr. nasprotno - kljub sarkastičnemu, posmehljivemu tonu, ki se ga poslužuje avtor - kar nekaj potenciala, četudi se oddaljuje od same tematike članka.

Spolnost je namreč zaradi svoje privatne narave najbolj pristno zrcalo odnosov med spoloma v družbi. In ker vemo, kakšno vrsto spolnosti narekuje ena najbolj cvetočih industrij - seksizem in objektivizacija kot ključna elementa "normalne" spolnosti - je vprašanje @MS o spolnosti v egalitarni družbi kar na mestu, predvsem pa izjemno zanimivo.

....ima kar dober odgovor na to "spolnost in objektivizacijo prihodnosti" (žal v angleščini, ker trenutno nimam pri sebi slovenskega izvora):
Let us not forget that our lack of imagination always depopulates the future; for us it is only an abstraction; each one of us secretly deplores the absence there of the one who was himself. But the humanity of tomorrow will be living in its flesh and in its conscious liberty; that time will be its present and it will in turn prefer it. New relations of flesh and sentiment of which we have no conception will arise between the sexes; already, indeed, there have appeared between men and women friendships, rivalries, complicities, comradeships – chaste or sensual – which past centuries could not have conceived. To mention one point, nothing could seem more debatable than the opinion that dooms the new world to uniformity and hence to boredom. I fail to see that this present world is free from boredom or that liberty ever creates uniformity.

To begin with, there will always be certain differences between man and woman; her eroticism, and therefore her sexual world, have a special form of their own and therefore cannot fail to engender a sensuality, a sensitivity, of a special nature. This means that her relations to her own body, to that of the male, to the child, will never be identical with those the male bears to his own body, to that of the female, and to the child; those who make much of ‘equality in difference’ could not with good grace refuse to grant me the possible existence of differences in equality. Then again, it is institutions that create uniformity. Young and pretty, the slaves of the harem are always the same in the sultan’s embrace; Christianity gave eroticism its savour of sin and legend when it endowed the human female with a soul; if society restores her sovereign individuality to woman, it will not thereby destroy the power of love’s embrace to move the heart.

It is nonsense to assert that revelry, vice, ecstasy, passion, would become impossible if man and woman were equal in concrete matters; the contradictions that put the flesh in opposition to the spirit, the instant to time, the swoon of immanence to the challenge of transcendence, the absolute of pleasure to the nothingness of forgetting, will never be resolved; in sexuality will always be materialised the tension, the anguish, the joy, the frustration, and the triumph of existence. To emancipate woman is to refuse to confine her to the relations she bears to man, not to deny them to her; let her have her independent existence and she will continue none the less to exist for him also: mutually recognising each other as subject, each will yet remain for the other an other. The reciprocity of their relations will not do away with the miracles – desire, possession, love, dream, adventure – worked by the division of human beings into two separate categories; and the words that move us – giving, conquering, uniting – will not lose their meaning.

"mutually recognising each other as subject, each will yet remain for the other an other"

... tudi kot subjekt umetnosti!

no, al pa če odmislimo "spolnost v egalitarni družbeni formaciji nedefinirane prihodnosti", kar "je tukaj nepomembno in služi zgolj diverziji in afirmaciji statusa quo" in se osredotočimo na pohotnega a osamjenega posameznika tukaj in zdaj, ki stoji pred dotičnim rogovskim zidom (ali pa pred prvo trafiko z nagimi babami v izložbi) in strmi v bujno joškovje. ena (grešna) misel ga vzpodbuja: sprazni, sprazni, sprazni... druga (pravoverna) ga biča: seksist, seksist, seksist...

kako boste, če sploh, pomirili to ubogo paro?

kastrirali ga bomo.
potem bomo pa začeli s pogojevanjem pri mladih generacijah. a tebi res ni jasno, da je to socializacijsko pogojena stvar?

tole je pa lep prerez slovenske uberlevice. skozi okna bi se metali samo zaradi mnenj o nekem grafitu. in btw, nihče se ni obregnil ob pismenost avtorja/ice grafita. "seksizma" se piše.

Direktno. Potem pa je nenavadno, da so povsem odrezani od volilnega telesa. Ukvarjajo se s "problemi", ki se tičejo 6,4^-4 volilnega telesa, tj. njih in njihovih deset prijateljev.

'Poraz in nesmisel' ali 'Ljubljanska malomeščanskost osredotočena na svoje namišljene 1st world "probleme'.

Odziv na še kar neškodljiv grafit je tipično zatežen in kot tak zopet super reklama za ljudi in gibanja, ki ne premorejo nekih zanimivih ali humornih komentarjev, replik in dialogov, temveč le zagrenjeno lajanje.

Mišičnjak pa je še kar zabavna replika na tak dialog.

No, vsaj debata se je hvala bogu potem vnela.

ajgul bi vam ušesa navila. prekleti nacilevičarji.

Strani

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.