Kratka refleksija o poraznem stanju slovenske literarne scene

Mnenje, kolumna ali komentar
7. 12. 2016 - 13.00

Pred leti sva se s prijateljem filozofom lotila razmišljanja o mentalnem stanju slovenske literarne scene in ljudi, ki jo kreirajo. Izhodišče najinega razmišljanja sta bila smrt vplivnega slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna in nekrolog, ki ga je o njem napisal prav tako že pokojni Aleš Debeljak.

Spraševala sva se, ali niso tako razširjeni nekrologi, ki pojejo slavo preminulim literatom in tudi drugim osebnostim z različnih področij, pravzaprav vedno že namenjeni temu, da povzdigujejo ime samih piscev nekrologov, in s tem ko razkrivajo njihovo svetoboljnost, njihovo solzavo naslajanje ob tuji smrti, njihovo razkrivanje zasebne vplivologije v odnosu do rajnkega, njihovo pripisovanje zaslug za ovekovečenje preminulega, ki morda tega niti ni hotel ne želel, povejo več o njih samih kot o tistih, o katerih pišejo.

Povsem jasno je, da sta mišljenje in pesništvo, ne samo pri nas, vendar pri nas še posebej, v krizi identitete. Namesto da bi kreirala realnost, samo nemočno opazujeta, kako ju ta prehiteva z vseh strani. Knjige so, prosto po Brechtu (tudi tega si je treba znova izmisliti!), izgubile status orožja in spet postale prostočasna aktivnost na ravni kvačkanja in pletenja. Da (zapisana ali govorjena) misel in s tem tudi poezija ne moreta spremeniti ničesar, kaj šele da bi lahko bila nevarna, je postalo samoumevno in obče sprejeto dejstvo. Duhovna impotenca se je zažrla v same temelje kulturnega prostora, kjer samooklicani lavreati z nekaj gorečimi podporniki ustvarjajo vsak svoj peščeni grad, ki ga drži pokonci samo splošno družbeno in intelektualno brezvetrje. Ti, v glavnem prezgodaj upokojeni kvaziintelektualci in kvazipoeti niso sposobni drugega kot grajenja lastne samovšečne podobe z nostalgičnim oziranjem v preteklost, ki je nikoli ni bilo, namesto da bi prevzeli odgovornost in postali vest družbe, ki pospešeno razpada pred njihovimi kratkovidnimi očmi. Da pesniško prebiva človek na tem svetu kruhoborcev, bi bila zgolj še ena lepih, a benignih romantičnih iluzij, uporabnih kot floskula na raznih kulturnih (ko kdo omeni kulturo, se je treba nemudoma prijeti za tank, ne le za denarnico ali orožje!) prireditvah, ki so same sebi namen in spominjajo na velike pogrebne sprevode, ob katerih bi se celo smrt ustrašila za svoj obstoj.

Krogov pekla je po Danteju sicer devet in so neskončno vznemirljivejši kot krogi slovenskega pesniškega pekla. Razlika med peklenskimi krogi velikega pesnika in samooklicanih apologetov slovenske poezije je tudi v tem, da slednji pravzaprav zanikajo njihovo peklenskost in obljubljajo nekakšen raj na zemlji ali vsaj krvave vice. V tem raju vsi nosijo lepe maske in se lepijo na velepomembne vzdevke. Če izvzamemo brezpravne izgnance iz tega raja, in če celo zanemarimo nepomembno dejstvo, da je teh večina, dobimo pesnike, filozofe, mislece, modrece, intelektualce, razumnike, kulturnike, ambasadorje slovenske kulture in jezika, duhovne prosvetitelje, osamosvojitelje, narodne prebuditelje in kar je še takšnih označevalcev, na katere trzne povprečno slovensko uho. Najhuje je, da s svojimi titulami zbujajo upanje, in to je očitno njihov edini namen, da imajo ključ rajskih vrat, namesto da bi pogumno kot Dante razobesili tablo vi, ki vstopate, vsak up opustite. Ta obljublja peklensko zabavo. Z rajem seveda ni nič narobe, s krvavimi vicami še manj, le da sta v primerjavi z (živim in živetim) peklom skrajno duhamorna, pusta, opustošena. Dobesedno morita duha! Ali, še bolje, duh se je spremenil v vato, ki uspešno ščiti pred propadom obljub in upanja, ki nimajo niti najmanjše osnove v realnosti. Takšna je slika in vloga sodobne slovenske poezije: namesto da bi detektirala peklenskost tega sveta v vseh njegovih živopisnih konotacijah, o katerih se je razpisal že Vitomil Zupan v svoji Komediji človeškega tkiva, nam ga pakira v nebeško modre škatlice z napisom: blagohotno vpliva na prebavo in lajša črevesne krče!

V takšnem umetnem raju, ki se ga duh literature očitno ni dotaknil, še manj pa osebnosti, ki so tega duha narekovale, se je potila in se še poti pravzaprav celotna slovenska literarna srenja, ki ni sposobna prebaviti niti svoje lastne infantilnosti, tega neprestanega samonanašanja in vzajemnega tituliranja med samooklicanimi očeti in sinovi. V luči tega dejstva potemtakem ni problematično (samo) to, da nekdo piše nekrologe, temveč (zlasti) to, da so prosti spisi o slovenski literaturi izpod peres samooklicanih postmodernističnih pisunov, ki niso nikoli obglavili svojih očetov, ampak še kar parazitirajo na njih, pravzaprav nekrologi o živih. Postavljanje spomenikov živim ni nič drugega kot navadna dolgočasna nekrofilija.

Tomaž Šalamun je bil še zadnja osebnost v slovenskem pesniškem vesolju, ki si zasluži ta naziv. Bil je pesniška žival, triglavi zmaj, ki je bruhal podobe z zavidljivo kondicijo (petdeset zbirk v petdesetih letih!), bliskoviti panter, ki se je uspešno izmikal interpretacijam in literarnozgodovinskim predalčkanjem, kameleon, ki je nenehno menjaval barve v skladu s svojimi spremenljivimi občutji in razpoloženji, sfinga, ki je ni mogoče razkleniti, ne da bi razbili njeno jedro, virus, ki je rušil okostenelo tkivo slovenskega svetobolja. Za njim ni ostalo ničesar omembe vrednega razen nedonošenih otrok, ki neprestano pokopavajo sami sebe. Ti seveda iščejo petminutno slavo na bitkah talentov, v resničnostnih šovih, malih sivih celicah in razrednih sovražnikih. Dokler jih ne pokoplje lasten pohlep in ne postanejo bleda senca samih sebe. Senca sence. Šalamunov eros se jih očitno ni dotaknil, zato zdaj v vicah povzdigujejo njegovo truplo, njegov tanatos. »Kako jih nije sramota!?« bi rekli naši južni bratje. In imeli bi prav. Zgodilo se je namreč nekaj, kar si nihče od ljubiteljev poezije niti v sanjah ni želel: pogreb pesnika je razkril somrak poezije; postmodernistične svinje in vzpon Idiotov.

Dlako z jezika je dal Vid Sagadin Žigon.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Dobra

Hudo.

nah. vsi bi bili radi bukowski. pisca najbolj moti, da ne more h koritu, čeprav misli, da je boljši.

Rok, prestav se na MoN, please.

Nakladanje o duhamornosti raja in vic je prežvečena poza. To, da je scena bolana drži. Šalamun zame ni nič od navedenega, v celem opusu je "dreka" kar precej, pozira na veliko, pesmi v stilu" v braslovčah imamo vodo in enega petelina" so res živalskost najvišjih razsežnosti, "naser naš prijatelj,nino g naš šofer bob bob p"itd. ne da se mi citirati obilice sranja... to je poezija, ki ji ni para, skratka v beletrinini izdaji s 892 stranmi najdem zame le kako slabo desetino kolikor toliko dobrih. O geniju za katerega se razglaša ni niti dimnih niti drugih znamenj. Torej kdor se šlepa nanj je še razred nižje, kot ugotovi tudi dlaka z jezika.
Bukowski je drugo precenjeno sranje, ustrezal je drkajočim najstnikom pred kakimi 20 leti, morda tudi današnjim? s svojimi nakladanji o "fukih"
in še vedno drka nanj spolno nerealizirana slovenska literarna kritika.
Oba sta priznana, znana itd bukva seveda bolj ker je usa.

res je, nihče ne nadmaši Evalda Flisarja.

dober pesnik je mrtev pesnik!

Blatni dol je aktualen, če nisi "in" si nič.

Ali ta refleksija pove kaj novega o slovenski književni sceni in književnikih, ali pove več o avtorju članka? In vrtiljak se vrti ...

Tole sem pustil na FB strani: Ah, vsake toliko se pojavi kak mlečnozobi vanabi, ki edini ve, kako se rečem, življenju in vesolju streže. Na, tole je klasičen primer.

kako si drzneš, oni majo 3.000.000 sledilcev na instagramu lol :D

kaj je mon, anonimni?

Mi, MI, MI! smo superkritična postkiborgična konglomeracija radikalnih intelektualcev, mobiliziranih v službi edine resnice in pravičnosti, mi - povsem ne-narcisoidno - smo edina resnica, smo urbani, hiperurbani tbh, postmoderni, feministični, politično korektni, postracionalni in postnacionalni. Mi smo zadnja beseda razuma in razumnega. Mi smo skratka nakaj najboljšega iz njive med Ljubljano in Berlinom.

Ej, Falk, vidim, da ti še kar ne dam miru.

Bi me pa zanimalo, kako si boš razložil moje dolge spise, ki kritizirajo slovensko idejo urbanosti, politično korektnost in postmodernizem. 

Ko boš enkrat zmožen izstopiti iz univerzuma, v katerem se vse podreja tvoji banalni alt-right logiki, ki ti celo preprečuje brat, kar piše črno-na-belem, bo tvoja kritika relevantna.

Do takrat pa - vse to, kar ti kritiziraš sem jaz in drugi pisci z RŠ-a že odpravili veliko bolj zdiferencirano kot to tebi uspeva zaenkrat, in to že zdavnaj.

Cele dneve bereš prispevke na RŠ, a kot da ti ne uspe ničesar razbrati. Kritika islamizma je zate islamizem, kritika liberalizma je zate liberalizem, kritika politične korektnosti je zate politična korektnost. Ne razumem.

Rok: MoN je pa forum za čičate in tetke kot si ti.

Skratka, vse to smo kritiziral, še preden je to postalo popularno. Kritika lokalne 'ideologije' urbanosti, politične korektnosti in liberalizma sta meni in nekaterim drugim na RŠ prinašali shitstorme jeznih liberalcev, urbanih in politično korektnih, še preden so začeli sami povzemati to kritiko v vodilnih slovenskih časopisih. S tem smo tudi tebi omogočili, da cele dneve serješ po komentarjih. Še pred Donaldom Trumpom in še pred tisto znamenito predzadnjo sezono South Parka. Malo spotšovanja zato, prosim.

uh, hvala, muanis. sem pogledal, pa tam ni nič zame. raje pariram kvaziintelektualcem tvojega kova in fdv/ff besednjaka.

Ne bom se upiral oznaki kvaiintelektualca, ker mi je blizu. Ampak opozoril bi te, da nikomur ne pariraš, ampak si vedno samo in izključno offtopic.

Nihče, ampak res nihče v tej galaksiji, ne jemlje vaših kritik resno. Upam, za tvoje psihično zdravje, da se tega zavedaš. Nihče. Teža vaših kritik je v strokovnih krogih enaka nič, zilch, zero. Nič od vaših kritik nima lastnosti znanstvenega ali strokovnega članka, nič, ni peer reviewed, ni strukture citatov kot jih zahteva resni znanstveni ali strokovni članek o čemerkoli. Ergo bzvz.

Na kratko;
* o kritiki politične korektnosti in svobodi govora:
Model ti si jokal politično korektno o uglednih advokatih, ovadbah itn., po nekaj mojih komentarjih, napovedoval tožbe, preganjal etc. Tipična nova "levica" polna mokrih želja po represiji drugomislečih.
* o kritiki islamizma in njegovih backdoor metod:
Ti si hvalil prihod saudijskega in turškega kapitala v Sarajevo kot nekaj dobrega, kar Sarajevo "razvija", lol. Vsak star Saraljija se ti bi smejal v fris kot budali.
* o kontrastih med urbanim in ne-urbanim:
Ti si pisunil o "njivah" z govorico polno pol-inteligentnih, neumnih in žaljivih stereotipov ter ponavljal vašo ideološko osnovano mržnjo do province in njenih ljudi, ki pa dejansko izvira iz popolne ignorance in nerazumevanja.

Alt-right? Ok, potem si ti fakin "zmerni" terorist iz Al Nusre lol ... Milo mi gre na kurac (ironično), Bannona nisem nikoli bral, ne maram. Družbeno- in idejno-kritični segment moje knjižnice tvorijo Aarendt, Orwell, Hitch, Vidal, Sontag, Chomsky, Milne; moj kandidat je bil Sanders. Zdaj pa to kombiniraj z alt-right ideologijo.

Ampak ja, jasno, TI si bil pred vsemi, TI si avantgarda, TI omogočaš drugim, TVOJA zvezda sije visoko na nebu medtem ko se mi valjamo v blatu, sranju, neumnostih. Ti si vse vedel. Ti si vse pokritiziral. Ti si omogočil nam, da pišemo. Ti in samo ti. TI, TI, TI, TI IN TI MUANIS, ... TI TI TI MUANIS, M U A N I S! in mogoče, le v manjši meri, Alah mogoče.

... mater Muanis, poleg tebe še Pahor ne zgleda narcisoidni bolnik.

O psihičnem zdravju se ne nameravam kregat z osebo, ki mu je očitno glavna okupacija v življenju sranje v komentarjih na mediju, ki ga ima za nerelevantnega in bi zato še lastno mater prodal. 

Kakšni peer review, iz koga se norca delaš? To je publicistični medij, ne znanstvena revija. Obenem pa si ravno zadnjič zagovarjal članek, ki je pisal o tem, kako znanstvene revije nimajo absolutno nobene relevance v svetu. Pripravljen si prodat osnovno konsistenco in tudi minimum vedno potrebnega zdravega razuma, samo zato, da bi pljunil čez Radio Študent, zato se s tabo ni mogoče pogovarjat.

Če te pa zanima, kolikšen vpliv ima RŠ, spremljal recimo Mladino in raznorazne izjemno brane portale, pa boš videl, koliko vpliva ima nanje.

Na kratko:

- drugačno mišljenje ni željenje ljudi na podlagi njihovega porekla in enačenje njihovega porekla s fašizmom. in za razliko od tega, kar ti misliš, vsekakor zagovarjam represijo in bi tebe kot internetno persono z največjim veseljem na primer pognel v še večjo luknjo od te, v kateri se zdaj oglašaš, tisto, iz katere si prišel

- res je, za razliko od tebe imam lahko diferencirano mnenje, in za razliko od tega, kar misliš, sem med njivo, bolj za foro, prištel tako Nurnberg kot Ljubljano, torej urbani okolji. Stereotipi so bili v igri protizafrkancije s stereotipi, ki jih ti in tebi podobni širite. Če misliš, da resno verjamem v to, da vsi ljudje na tem območju spadajo med idiote, potem nimaš smisla za nianse, ravno tega, kar drugim očitaš. Med drugim sem se označil za social jihadi warriorja, ampak tega, kar nisi mogel sprejeti, ker imaš fiksno idejo, v svojem pomanjkanju samoironije, da je drugi niso zmožni.

- res je, Sarajevo, ker imam za razliko od tebe lahko zdiferenciran pogled, ravno to, s čimer se hvališ. Vlaganje v revno mesto, ki mi je blizu še ne pomeni vnašanje islamizma, tako kot še ne pomeni, da so vsi nogometaši Manchester Cityja islamisti. Sarajevo je mesto, ki geopolitično lahko požre take vplive. In ne govori mi o Sarajlijah, ker sem imel veliko več stika kot ti, in tudi te, ki se z mojo tezo ne bi strinjali - kar si spet pobral od mene in pozabil - sem v članku omenil, ker imam lahko zdiferencirano mnenje

Veliko več sem napisal proti vsemu temu kot za vse to. A lahko ohranjam oba pogleda, ne da bi se mi zmešalo, kar razumem kot prednost v sodobnem svetu, ki je preplavljen s fanatizmom.

Tvoja prepričanja so tipična alt-right prepričanja, pa če ti je gibanje blizu ali ne. Slepo sledenje kalupom o politični korektnosti, nezmožnost diferenciranega pogleda, tlačenje vsega v tabor politično korektnega ter liberalnega in politično nekorektnega, s čimer zanemariš milijon vmesnih nians.

In ne, to, da stojim za svojim delom pred ljudmi, ki se jim ljubi pljuvati po njemu po defoultu ne pomeni po defoultu narcisoidnosti. Čeprav seveda sme narcisoiden in ne vidim razloga, da bi to zanikal.

Je pa izjemno narcisoidno visenje po nekem mediju, ker se nekdo nekoč ni strinjal s tabo in podrejanje vsega, kar napišeš, lastni sovražni logiki. Take osebnosti so diktatorji, ko imajo priložnost. In diktatorji najraje drugim očitajo, da so diktatorji.

Razmisli malo. I rest my case.

Če bi se pa rad pogovoril z mano, grem rad s tabo na kavo. Rad se pogovarjam z drugačemislečimi in mislim si, da bi bil v živo manj na okopih.V kolikor mi ne boš pripeljal ljudi z bejzbolkami, kot si pozival glede Fifija.

Ajde

no vidš kva si zakuhu. zdej bo pa vojna.

Ta medij sem nekoč oboževal, podpiral, ne več. Zato pišem tu. Zdel se mi je kot trdnjava razuma h kateri smo se umikali, jo poslušali; ena redkih na "njivi". Nič več očitno. Zato napadam :)

Ne delam se norca, niti najmanj. Prvo govoriš o relevantni kritiki, nato o publicizmu, zame dve različni stvari. Znanstvena metoda ni omejena na znanstveno revijo lol, temveč je način objave in pisanja, ki jamči preverljivost trditev!!! Če hočeš, da je delo relevantno potrebuje metodo! Sicer gre za natolcevanja brez repa in glave.

Nikakor nisem zagovarjal mnenja Mendiževca! "Samo po sebi je negodovanje o dolgi poti do prakse, necitiranju etc. zelo neumno, saj ne ustreza resničnosti." (sic!) Ravno obratno, menim, da smo na boljšem kot kdarkoli glede dostopnosti in posledično relevantnem branju strokovne in znanstvene literature. Toliko o konsistenci.

Poslušam, slišim; gledam, vidim; vaša mnenja so mnenja margine, popolne margine.

1) "vsekakor zagovarjam represijo in bi tebe z največjim veseljem na primer pognel v še večjo luknjo od te, v kateri se zdaj oglašaš, tisto, iz katere si prišel"

Zmaga! Kakšen gnev, kakšen gnev. E Muanise moj, vidiš, kako me mrziš, prav patološko me mrziš, ne zato ker sem brezveze, ne, temveč zato ker vidim čez tebe, direkt. Hvala ker mi daješ prav v vsem kar domnevam.

To kar si napisal je direktna grožnja s smrtjo a vendar sem moški, toleranten in razumen, pa me ne gane kaj dosti, da bi tirado začenjal. Redkokdaj vidiš boljši avtogol, alahu akbar.

Drugače pa, samo iz zanimanja, a bi to naredil na kavi ali po njej? To je pravi islamistični gnev; prihaja ven, podzavestno "luknja", "pognati" :D lol fak hudo, bravo. Saj pravim, da si islamist "self-righteous, self-pitying, self-hating", direkt.

2) aha, "diferencirano mnenje", ok. Dvogovor. Ok. Zakaj imaš samo ti to pravico drugi pa ne? Bodi rahlo levičarsko universalističen. Ne vem kaj misliš, vidim kaj pišeš. Tako kot vsi drugi.

3) "še ne pomeni vnašanje islamizma" Ah kje. Ah kje bi od Savdijcev prišel kakšen islamizem, ali od Turkov pod oblastjo AKP. Ma kje pa, kje. Čisti orientalizem, če kaj takšnega pomisliš, a ne. Grozno. Brez cinizma, očitno si res naiven do konca.

Ne delim nobenega prepričanja z alt-right. Oni delijo prepričanje o univerzalnosti svobode govora in mišljenja. Menim, da je to prav in tudi sam mislim isto. Žalostno je, da Alt-Right v čemerkoli zagovarja polja, tradicionalno v domeni levice. Globoko žalostno in "disturbing".

Ma kak diktator no plz. Jaz sem grafiter, špricam z barvo po stenah, včasih za provokacijo včasih za res, za igro, za šalo, za LOLz, za dobro misel, za nasmeh.

Nikogar ne bi dal v luknjo, ne v jamo, ne pognal v zrak. Za razliko od tebe. Ampak, hvala.

Preberi si, kar sem napisal. Še okrepil sem s krepkim tiskom.

Toliko o samoupravičenosti in ostalem.

Ajde, uživaj. Če boš hotel kdaj na pijačo: sinanovi.muanis@gmail.com

Problem takih "njiv" je, da ne obrodijo nič užitnega, so kljub dolgemu oranju jalove in skladne z naslovom "porazno stanje". Za narcisa pa kar oba na lepotno operacijo.

Napiše se 'rajnki' in ne 'ranjki'. RTFM, RŠ lektorji!!!

Lektor: smo popravili spregledano napako, hvala za opozorilo (in vse tri klicaje).

:))

grammar nazijem se po novem reče alt-write

lepše bi bilo slovničarski nacionalsocialisti

"Spraševala sva se, ali niso tako razširjeni nekrologi, ki pojejo slavo preminulim literatom in tudi drugim osebnostim z različnih področij, pravzaprav vedno že namenjeni temu, da povzdigujejo ime samih piscev nekrologov, in s tem ko razkrivajo njihovo svetoboljnost, njihovo solzavo naslajanje ob tuji smrti, njihovo razkrivanje zasebne vplivologije v odnosu do rajnkega, njihovo pripisovanje zaslug za ovekovečenje preminulega, ki morda tega niti ni hotel ne želel, povejo več o njih samih kot o tistih, o katerih pišejo." WTF? To je izhodišče za pisanje tega pamfleta in razgaljanje SLOLIT scene? Brala nekrolog, še posbej se me je dotaknil, ker ga je pisal prijatelj prijatelju. Zaradi dejstva, da je treba zdaj pljuvat po njem, ker si je to drznil (in verjetno ga je kdo za to tudi prosil) in da je vmes tudi on že postal pokojni, je pa tole razpucavanje precej ogabno. Bruh.

O mrtvih vse dobro, ane, Ajda?

Viktor, iz mojega zapisa si vzel samo tisto, kar si hotel. Ne, o vseh mrtvih pač ne moreš vsega dobrega. Ampak v tem primeru je pisec konkretno brcnil mimo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.