Brez ŠOUM-a nam živeti ni!

Mnenje, kolumna ali komentar
13. 2. 2017 - 16.00

Študentska organizacija Univerze v Mariboru ali krajše ŠOUM, ki je bila ustanovljena leta 1959, je stanovska skupnost študentov mariborske univerze. Sodeč po zapisu na uradni spletni strani, je osnovno poslanstvo ŠOUM-a, da kot študentov vredna organizacija z razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti in vodenjem študentske politike celostno zadovoljuje potrebe študentov. V pričujočem prispevku bomo preverili, v kolikšni meri in če sploh ŠOUM izpolnjuje te svoje plemenite cilje.

Posvetimo se najprej delu, ki se nanaša na razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti. Na ŠOUM-u se radi pohvalijo, da na leto izpeljejo več kot 100 dogodkov. Glede na samo številčnost dogodkov bi lahko marsikdo sklepal, da ti pokrijejo skorajda vse tematike, ki zadevajo in težijo današnje študentke in študentke na Univerzi v Mariboru. Pa poglejmo, če je res tako.

Prvi dogodek, za katerega izvemo, če te dni odpremo spletno stran ŠOUM-a ali pa se sprehodimo mimo njihovih prostorov, je delavnica Majde Dodevske s naslovom “Osnove marketinga za startupe”. Na tej delavnici naj bi bodoči mladi podjetniki izvedeli, kako se s svojim produktom pozicioniraš na trgu ter kako se lotiš cenovne politike. Ali z drugimi besedami - gre za uvajanje v izkoriščevalski in z vidika narodnega gospodarstva nevzdržen model hiperinflacije ustanavljanja novih in novih poslovnih subjektov, ki si med sabo konkurirajo in tako skupaj bijejo bitko do dna.  

Naslednji dogodek, ki ga na ŠOUM-u uvrščajo v svojo razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti, pozna skoraj vsaka študentka in študent v Mariboru. Gre seveda za Lampiončke. Ta dogodek, ki velja za največjo študentsko čago, je razdeljen na dva dela. Popoldan se lahko študentje merijo v peki čevapčičev in ostalih dobrot z žara ali pa tekmujejo v kakšni od drugih iger, večerni del pa je rezerviran za različne glasbene izvajalce, ki nastopajo na odrih pred Mariborskim otokom. V to isto kategorijo dogodkov pa sodijo tudi Božično-novoletno rajanje, Scufan torek, Martinovanje ŠOUM, Brucovanje ŠOUM ter Kostanjev žur. Gre za dogodke, ki sami po sebi niti ne bi bili pretirano sporni, če seveda ne bi tvorili glavnine ŠOUM-ovih aktivnosti in prispevali k vse večji komercializaciji glasbene scene pri nas.

Ena izmed medijsko najbolj pokritih aktivnosti pa je Dan ŠOUM. V teoriji gre pri tem projektu za informativno in poglobljeno predstavitev ŠOUM-a študentkam in študentom ter širši javnosti. Dejansko pa gre za novinarsko konferenco, polno samohvale različnih funkcionarjev, s ciljem reprodukcije obstoječega stanja v študentskem organiziranju. Namesto nagovarjanja dejanskih problemov, s katerimi se sooča študentska populacija, pa odgovorni na ŠOUM-u ta dan raje izkoristijo za različne foto termine. Tako celo sami kot edini omembe vreden dosežek Dneva ŠOUM 2016 izpostavijo postavitev največjega štajerskega logotipa s pomočjo študentov. Nabor dejavnosti, s katerimi v ŠOUM-u še dodatno sledijo svojemu dejanskemu poslanstvu: reprodukciji za večino ljudi škodljivih obstoječih razmer v študentskem organiziranju in širše v družbi, pa še dodatno podkrepijo z mnogimi aktivnostmi Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje. Ta namreč največ svoje energije in časa namenja projektom, kot so: Tečaj Linkedln, Tečaj poslovnega bontona, Od življenjepisa do zaposlitve, Tečaj retorike in javnega nastopanja in Start-up dvodnevni program.

Navkljub pozornemu pregledu vseh aktivnosti ŠOUM-a med njimi nismo zasledili prav nobene, ki bi se posvečala tematikam delavskih pravic, sindikalizma, zadružništva ali pa alternativnih praks v umetnosti. Dogodki, ki bi se osredotočali na te teme, bi pripomogli k razvoju kritične misli in k večanju solidarnosti med mladimi. To bi pa gotovo imelo pozitiven vpliv na položaj študentk in študentov na univerzi in širše. Popoln izostanek slednjih in množica dejavnosti, posvečenih osebnostni rasti in pospeševanju podjetništva, kaže na jasno neoliberalno ideološko usmeritev ŠOUM-a. Hkrati pa nam je ta kratka analiza pokazala tudi, da omenjena organizacija ne izpolnjuje enega svojih osnovnih poslanstev. Ne zagotavlja namreč razvejane strukture študentskih interesnih dejavnosti, ki bi celostno zadovoljevale potrebe študentk in študentov na Univerzi v Mariboru.

 

Drugi del našega prispevka pa bomo namenili tezi, ki prav tako izhaja iz osnovnega poslanstva te študentske organizacije. In sicer, da je ŠOUM študentov vredna organizacija, ki z vodenjem študentske politike znova celostno zadovoljuje potrebe študentov. To bi lahko enostavneje pomenilo, da je ŠOUM odprta, vključujoča in demokratična organizacija, katere ključni cilj je neomajno zastopanje interesov študentk in študentov. Pa poglejmo, ali teza tudi zares drži vodo.

Posvetimo se najprej delu o odprtosti in demokratičnosti. Čeprav vemo, da omogočanje konvencionalne politične udeležbe ne more biti edini in celo ne najpomembnejši vidik, s katerim ocenjujemo raven demokratičnosti posamezne organizacije, pa nam že položaj na tem področju daje slutiti, da stopnja demokracije v ŠOUM-u ni kaj prida visoka. Volitve poslancev študentskega zbora ŠOUM tako ne potekajo na posameznih fakultetah Univerze v Mariboru, temveč samo na enem volišču, in sicer na sedežu ŠOUM-a na Štuku. Še hujši primer kršitev demokratičnih standardov pa je pomenila odločitev volilne komisije ŠOUM-a, ki je pred nekaj leti zavrnila kandidature tistih študentk in študentov, ki niso bili po okusu vrhuške organizacije. Za 24 poslanskih mest se je tako na koncu potegovalo samo 27 študentk in študentov.

Preidimo sedaj na del prej omenjene trditve, ki ga lahko interpretiramo kot zavezo ŠOUM-a, da skozi vodenje študentske politike vselej nastopa kot ključni borec za interese študentske populacije. Tudi tukaj hitro pridemo do ugotovitve, da ŠOUM ne izpolnjuje zaveze, zapisane v njegovem osnovnem poslanstvu. Razen prazničnih humanitarnih projektov, ki služijo bolj za poceni nabiranje pozitivnih medijskih prispevkov in v ničemer niti ne poskušajo vplivati na spremembo krivičnih družbenih razmerij, ŠOUM ne naredi prav veliko za izboljšanje ekonomskega in siceršnjega položaja študentk in študentov. In to kljub temu, da je Slovenija država v EU, kjer mladi najdlje živijo pri starših, medtem ko imamo po uradnih podatkih iz leta 2015 150.000 praznih stanovanj. In da je stopnja brezposelnosti med mladimi več kot 25-odstotna in da lahko jaz in moji vrstniki samo sanjamo o zaposlitvi za nedoločen čas. V zaključku dodajmo še, da ob vseh spornih metodah delovanja ŠOUM, ki smo jih orisali v pričujočem prispevku, niti najmanj ne preseneča molk te organizacije ob preštevilnih aferah, ki v zadnjem obdobju pretresajo Univerzo v Mariboru. Lahko bi celo rekli, da obe instituciji temeljita na enakih škodljivih principih nedemokratičnosti in klientelizma ter sta v škodo širše javnosti vodeni s ciljem reprodukcije krivičnega družbenega sistema.

 

Za Radio Študent Gregor Kašman.

 

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kje je tekst?

Ali je Ales Mendizevec urednik RS-a, odobril tale pamflet? Ker bo namrec kmalu izsla knjiga, z njegovim podpisom, pri zalozbi, ki jo je ustanovil SOUM. Pa s tem ne mislim, da katerikoli medij ne sme bit druzbeno kriticen, se pa moram vprasati, jaj se RS s tem poceni napadom na SOUM gre? Hoce prikriti svoje posle v Studentskem kampusu? Koncerti pa to.

Aleš Mendiževec je urednik kulturne redakcije, tole je univerzitetna redakcija

bo izdal ta parkeljc

Pa še to, na radiu Študent je dovoljeno urednike v rit ščipat in jih vlečt za dlake, ki jim gledajo iz nosu in ušes. Uredniki na radiu tradicionalno gledano nimajo avtoritete. Zatorej Orlando al kdorkoli ti je že dal to ime, šavsn se v rit, če se lahko. Koga briga založba ŠOUM in knjiga od Aleša.

Kolikor je že Orlandov komentar bedast (in za povrh še čisto malo pritlehen, vsebujoč zgolj zašepetano insunuacijo, ki pa je ne spelje do konca, ker bi bila njena eksplikacija slaba in neutemeljena - podtaknjena insinuacija pa je kot pavšalna diskreditacija vendarle tudi efektivna), vseeno naslavlja dejstvo, da je tole precej šibak tekst in da bi rš takšne tekste lahko pospravil... nekam, kaj pa vem, med delovni material uvajanja novih avtorjev, oz. kamorkoli že, ne pa na splet, kjer stoji kot spomenik slabega kritikanstva zaradi kritikantstva samega.

Naj malce frivolno zatežim; mislim, ker se je cel kurčev svet in narava njegove ekonomije spremenll (in ker torej "lahko jaz in moji vrstniki samo sanjamo o zaposlitvi za nedoločen čas") - so šoumovi humanitarni projekti nelegitimni? Bože milo, to resno? Obstaja kak zadržek, da izpeljem iz tega, da so tudi projekti Rdečega križa nelegitimni, ker služijo poceni nabiranju političnih točk in ne svetovni revoluciji? Morda to avtor celo res meni, samo - to je potlej po mojem precej abotna simplifikacija funkcij praktično vseh družbenih podsistemov.

Zapisano je tudi, da naj bi delavnica “Osnov marketinga za startupe” bodoče mlade podjetnike usposobila, "kako se s svojim produktom pozicioniraš na trgu ter kako se lotiš cenovne politike. Ali z drugimi besedami - gre za uvajanje v izkoriščevalski in z vidika narodnega gospodarstva nevzdržen model hiperinflacije ustanavljanja novih in novih poslovnih subjektov, ki si med sabo konkurirajo in tako skupaj bijejo bitko do dna". Ja, iz vidika narodnega gospodarstva bi bilo res bolje, da se osredotoča na predstavljanje alternativnih praks v umetnosti? Ker jabolka, hruške, grozdje, vse isto?

Pa vendar - tale tekst je morda le malo preveč ministrantski pamflet prezagretega študenta ff, Orlando pa je odrasel mož, od katerega bi se lahko pričakovalo kaj bolj artikulirano predstavitev pronicljive slutnje, da so tole skrbno premišljene mehanike zavajanja. Huh...

Orlando, ki je odrasel mož, je hotel s svojim skorajda banalno preprostim zapisom povedati, da ne razume takih pavšalnih napadov na organizacijo, ki ima pa vendarle tudi številne pozitivne plati, med drugim tudi založbo, pri kateri izdajajo knjige različni ugledni ljudje, med njimi tudi eden izmed urednikov RŠ-a. In da se te in še katere pozitivne plati ŠOUM-a, članek ni niti dotaknil. Res pa odrasel Orlando ugotavlja, da se v komentarjih RŠ-evih člankov pojavlja pet ednih in istih mandeljcev, med katerim je tudi sam. Bedasto orlando sklepa, da je prav toliko tudi bralcev teh člankov. Kakorkoli že je, z današnjim dnem bo gotovo eden manj.

Orlando

Članek je dober v toliko, da pokaže kaj je pri ŠOUM slabo, tu ne bi oporekal. Bolj je problem, da ne pokaže kaj pa je morda okej in zato tudi zamolči to kar je napisal Orlando Uršič.

Oz., ko išče kaj bi blo okej navede delavske pravice, sindikalizem, zadružništvo in alternativne prakse v umetnosti.

Torej, če ni glih našteto, pol ni okej. Glede teh praks v umetnosti bi še celo kdo lahko Litero zagovarjal. Sicer se pa ni treba obnašat kot, da so našteto edine smiselne stvari na svetu. Na ta način res ne moreš nič najt.

zdej se mi je pa Orlando zasmilil. Ma Orči prid še ti sem, da še tebi potegnemo eno dlako iz nosu.

yaaaaaaassssssssss

Pozdrav. Strinjam se deloma s kritiko. Clanek, ki ocenjuje dejavnost soum in trdi, da je vecina dejavnosti slabih in komercialnih, obenem pa sploh ne omeni litere, bodisi pozitivno, bodisi negativno - to pac ni dobro novinarsko delo. Zal clanka pred objavo nisem uspel prebrati pred objavo, kar se glede na kolicino vsebin na rs lahko zgodi... je pa zanj v prvi vrsti odgovoren urednik univerze. glede tega se bomo pogovarjali,... nima pa to nobene veze s temi precej nizkimi ocitki. O tem, kake dogodke bomo delali in zakaj bomo komunicirali sami in ne rabimo pomoci.

Pa o kakšnih dobrih praksah pa govorimo? Dejmo prosim s ciframi začet operirat, katere dejavnosti so ok in koliki zanje ŠOUM namenja proračuna? Ker to relativiziranje "ni vse tok bed", čeprav org. prejema 2.5 JAVNIH mio. €. In tut če ima Litero in zanjo namenja del teh sredstev (verjetno zanemarljiv tho), to NI argument, da vse ni tok bed. Je kvečjemu argument, da je vse čist bed.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness