Vsi enaki, vsi feministi

Mnenje, kolumna ali komentar
10. 3. 2017 - 13.00

Začnimo s sanjami – o enakosti. Založba Sanje nam je namreč za 8. marec ponudila sveže tiskano izdajo svetovne uspešnice nigerijske avtorice Chimamande Ngozi Adichie z naslovom »Vsi moramo biti feministi.« Adichie v opisu knjige pravi, da je jezna: »Vsi mi bi morali biti jezniRight back at ya, sister! Jezna sem, ker avtorica, ki sicer v svojih romanih velik delež glasov odmerja kompleksnim ženskim karakterjem, v intervjuju za Guardian zavrača očitke, da je svoje poprej omenjeno geslo v angleški različici uspešno prodala Christianu Diorju, ki majčke na okostnjaških mladoletnih modelih ponuja za 700 dolarjev na kos. Jezna sem, ker Adichie Združene države Amerike v času Trumpa posplošeno primerja z Nigerijo, obenem pa zatrdi, da se je George W. Bush pač vsaj držal pravil. Jezna sem, ker reproducira prav tisti popularen liberalni feminizem, ki je v svoji zgodovini nebele ženske naslavljal pokroviteljsko, jih izrinjal in superiorno govoril namesto njih.

Jezna sem, ker se kot feministko še vedno omenja Leno Dunham in njen pisateljski karakter v seriji Girls, pa čeprav gre v dotični nadaljevanki za prikaz egocentričnih belih privilegiranih in za svojo starost močno infantiliziranih kokoši, ki se pravzaprav večino časa ubadajo z lastnimi telesi, moškimi in literarno-umetniškimi karierami, ki v večini ne-tako-stresnih življenjskih situacij niso sposobne samorefleksije in se, če odvzamemo indie-žanrske zaplete in kvazi-političnost liberalnih razmišljanj glavne junakinje, od tistih v Seksa v mestu razlikujejo le v svoji starosti in zbeganosti. Pisanje life-style & relationship kolumn, v katerih prevladuje dikcija »jaz, jaz, jaz« samo, po sebi ne bo nikoli emancipatorno.

Aja, v seriji se v enem delu izmed petih sezon glavna junakinja enkrat menda na hitro zaplete z Afro-Američanom.

Jezna sem, ker so v tednu okoli 8. marca vsa usta polna feminizma. Ker se besedo malo pred 8. marcem privleče na plan, kar naenkrat smo vsi feministi in prav nihče v svoj Facebook status ne pozabi prav na ta dan zapisati, zakaj 8. marec pač ni dovolj. Nekatere, tiste bolj radikalne, bodo na feminizem postno opozarjale kar 45 dni. V manifest so zapisale cel kup izrazja, na katerega bi bila ponosna Silvia Federici – ne umanjka naslavljanja patriarhata, nuklearne družine, plačanega reproduktivnega dela in zahtev po brezplačnem tem in onem, ki bi jih morala zagotoviti država. Vse lepo in prav, a več kot jasno je, da tovrstne visoko zveneče parole ob protestih obtičijo v zraku ter se prav tam tudi razblinijo.

Jezna sem, ker cel kup mladih, izobraženih deklet tovrstne zahteve zmagoslavno ponavlja, a s tem venomer ostaja v lastnem zaprtem krogu že-prepričanih in obenem dovolj privilegiranih, da se lahko za nekaj dni zaposli s pripravo feminističnih manifestacij. Zastavim drugače: Kje so torej razmisleki o prebežnicah, nastanjenih v Azilnem domu Vič in drugod po Sloveniji? Kje so odpuščene tekstilne delavke? Zakaj se na okrogle mize ne vabi prav teh, najbolj deprivilegiranih pripadnic ženskega spola?

Zakaj ni okroglih miz o seksizmu in neangažiranju moških članov naprednih levičarskih skupin v tovrstne manifestacije? Zakaj ni protestov, ko je na Prešernovem trgu več dni zapored predvajan propagandni film proti splavu? Zakaj ni protesta pred poljsko ambasado, ko si želi njihova politika povsem podrediti telesa Poljakinj? Zakaj se peticije proti seksizmu zažene in podpisuje le ob aferah z grešnimi kozli, pa čeprav se tovrstni kozli in koze najdejo v prav vsaki instituciji? Zakaj se na literarne večere ob 8. marcu vabi le osebke ženskega spola in zakaj za vraga smo se zataknili v okostenelem enačenju feminizma z ženskim spolom?

Zakaj se premnoge srednje- ali višjerazredne aktivistke lahko v boju poistovetijo le s pozicijo lastnega spola in niso pripravljene najprej vzpostaviti samorefleksije lastnih privilegijev? Zakaj se s feminizmom paradira v galerijah namesto v okoljih žensk, ki časa, denarja ali statusa za obiske galerij pač nimajo? Zakaj se v časopisju naslavlja grafitarski prikaz ženskega telesa in ne reklamne panoje z oglasi za žensko perilo? In zakaj mediji še vedno dajejo besedo vsem, katerih seznam srednjeveško zaostalih izjav se je znašel na listi za letošnjo bodečo nežo?

Zakaj ob protestu pred sprejemom zakona o tujcih svoje solidarnosti s skupino v Sloveniji trenutno brez dvoma najbolj marginaliziranih ljudi velika večina takšnih in drugačnih bork ni izkazala s svojo prisotnostjo?

I don't give a shit about anything, yet I simultaneously have opinions about everything, reče Hannah v prvem delu nove sezone The Girls.

Za konec namesto po Prešernovem trgu pometimo še pred lastnim pragom – zakaj, ko v spletni brskalnik najbolj alternativnega medija Radia Študent vpišem besedo feminizem, najdem le prispevke, ki so jih pripravile ženske kolegice?

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

moški, ki govori o feminizmu, je kot duhovnik, ki govori o splavu.

pljeske, pljeske, domaće pljeske

glih burek pečem.

vsekakor, če sprejmemo predpostavko, da duhovnik trdi, da je splav greh in moški, da je feminizem neumnost.

seveda. dandanašnji se vse vrti okoli sprejemanja. in predpostavk, seveda.

Hja, veliko tvojih zakajev ima odgovor. Očitno ne spremljaš preveč, kaj se okoli tebe dogaja. Večji del problemov si tudi do konca zbanalizirala. RŠ-u res pada standard.

Obstajajo retorična vprašanja, lol.

kar se žensk tiče, res. moške špikerje se da poslušat vse. žensk pa dejansko ne. izjema je veteranka tatjana. pa mogoče torkarca. nikolić? meh...

RŠ ne pada standard, zaradi takih člankov je morda še edini preostali resen medij v Sloveniji. Kdor tega ne prepozna, se je ponavadi žal krogovsko zaciklal v gnili provinci in ga luciden, militanten medij moti.

Petra, kul prispevek, sem se tudi prepoznal v eni ali dveh točkah!

muanis, definiraj edini preostali, lepo prosim. prepoznal si se pa vemo vsi, kje.

Edinim, ki jim pada standard (ne le na Ršu) so komentatorji in njihove enovrstične spotike ob vsak dlako. Dons je lep dan, priporočam prevetritev. Oz. dajte za svoje nesmešne pripombe počakat vsaj do 1.aprila. Mogoče bo kaj uspeha.

Petra, dobr tekst in nujn!

no, to pa je privilegij, popravljanje lastnega komentarja. admin rš bi to lahko onemogočil.

Ja, regulacija komentiranja je edino mesto, kjer je RŠ podstandarden.

Katere dlake z jezika pa si sploh odstranila s tem prispevkom? Razumeti je pretežno to, da si precej jezna, vendar ne tudi zakaj. Zdi se, kot da brez samorefleksije zbereš niz svojih "tvitov", nastalih na stranišču med branjem novic. Tematika je sicer izredno zanimiva, ampak tale "analiza" dogajanja pa je povsem pavšalna, neprepričljiva celo že prepričanim, predvsem pa ne oriše dogajanja ob letošnjem osmem marcu, ki je bilo z vidika kritike liberalizma vprašljivo na povsem drugih mestih. Škoda, sem mislila, da bom kaj dobrega prebrala o tem...

ko šiša tvojo, katerokoli jezo , rešitev je v preseganju ne v vztrajanju na nesmiselnih okopih in šablonah, deplasirane teze in nedoslednosti se vrstijo.
Komu mar za v članku navedene tržno krakajoče primerke,vsak minimalni um jih v hipu spregleda kot nične. Moško - žensko v obstoječih odnosih je oboje bebavo in to kjerkoli na svetu- v tunguziji rusiji usa kitajski, na arktiki v slo in še posebno na radiu študent . M glede "regulacije kurčenja" kurčite se sami in tvoja pobuda ni vredna dodatnega komentarja. Mimogrede s takim "žvečilnim" mikro monotonim glasom, recimo ti nisi primeren za medij kot je radio, pa dobivaš več kot preveč prostora. Militantnost je vedno bebava itd

KDO JE PRAVI?!?!?

3. del nove sezone Grils je zanimiv komentar na zagate feminizma, leve teoretične produkcije in pa predvsem kulturne sfere. Vpete so številne nasprotne pozicije, ki jih lahko zasledimo tudi v lokalnem diskurzu o poziciji žensk v kulturi (med drugim 'afera' Flisar), vse razgrnjene v svojem polovičarskem dometu in neartikuliranosti in naposled vpete v nek flow lahkotnosti in jebivetrstva, ki priča o tem, da boj vsekakor ni v stanovanju nekega uspešnega belega prozaista. Včasih bolje izpostaviš problem, če pokažeš vse razen njega. Kajti kako problematično bi bilo, če bi se v prizoru znašla temnopolta transpolna ženska, ki ne le, da je povsem nezaposljiva, ampak ji po statistiki skoraj ne uide smrt saj se seštevki procentov samomorov in umorov približujejo stotki. Hanin svet se nikoli ne sreča z bežnim svetom te osebe, saj je ameriška družba dejansko tako zelo razslojena. Prikazati trk teh svetov je z njenega stališča nemogoče. Nima dostopa do te drugosti. Če bi ga poskušala vzpostaviti, bi padla ob bok I am Cait, ki napravi trans ženske skoraj bolj nevidne kot vidne, četudi jih je poln avtobus. Problema reprezentacije se je po mojem mnenju treba lotiti bolj premišljeno. Sicer pa super članek. Jeza je nujna in po vsem na mestu (čeprav ne potrebuje nikakršne legitimacije). Bi z veselejem prebral kakšno drugačno razumevanje tega dela Girls ali serije nasploh.

D.O., odličen komentar. Hvala. Tudi sama se strinjam, da epizoda, ki jo navajaš, odpira zanimiva vprašanja, ob enem pa jo s povsem vizualnega vidika umešča onkraj običajne televizijskega produkcije, oz. jo premika v polje t.i. kakovostne televizije. Menim, da prav izbira filmskosti (način kadriranja, raba tišine ipd.) v tem primeru epizodi omogoči, da (s pozicije, ki jo pač zavzema) odpre zadeve, ki si jih izpostavil. Sicer pa sem sama Petrino besedilo brala skorajda kot punk besedilo. Prav tako Petrino besedilo niti ne želi biti to, kar npr. pišeš ti Polonca. Se pa strinjam, da je analiza, ki si jo predlagala, absolutno nujna. Morda pa se pojavi prispevek, ki bo analiziral prav vidike, ki jih izpostavljaš. Toda again, sama menim, da namen Petrinega besedila ni to, kar ji nekateri očitate. Predvsem pa njeno besedilo očitno funkcionira :).

pripomba, zame so ti komentarji in tekst kar velika zaplankanost ,"absolutna nuja" je čisto nakladanje.

Petra, kako si lahko spregledala nastop Mance G. Renko na odmevih, če si se že lotila kritike liberalnega feminizma v prispevku? To je bilo res bedno in veliko bolj relevantno kot nekatere teme, ki jih naslavljaš...(in verjetno še sama ne veš odgovora nanje - npr. azilantke v Slo).
Pa še eno vprašanje, na katerega res upam, da odgovoriš...kakšno je tvoje stališče do protestov? Če prav razumem v prispevku na nekem mestu v rahlem posmehu očitaš njihovo neučinkovitost, na drugem pa tem istim aktivistom očitaš, zakaj jih niso organizirali, ko bi bilo po tvojem mnenju to potrebno (npr. za Poljsko, predvajanje filma o splavu)? Kakšen pomen/domet torej pripisuješ protestom (če si se že izpostavila, da to javno pokomentiraš)? Hvala za vse odgovore. RŠ 4 ewa <3

Prav res, zakaj izobražene privilegirane punce svoj prosti čas namenjajo feminističnemu aktivizmu, če bi pa lahko pisale glupe članke za RŠ?

Za odgovarjat bi bilo veliko, ampak resnično, resnično si ta škodoželjen, popreproščen zmazek resnega odgovarjanja ne zasluži.

Prav res, zakaj izobražene privilegirane punce svoj prosti čas namenjajo feminističnemu aktivizmu, če bi pa lahko pisale glupe članke za RŠ?

Za odgovarjat bi bilo veliko, ampak resnično, resnično si ta škodoželjen, popreproščen zmazek resnega odgovarjanja ne zasluži.

Če prevedeš v angleščino, ti ga verjetno še na Breitbartu objavijo.

Ni potrebe po jezi, saj feminizem ni enotna politična ideologija. Obstaja toliko različnih feminizmov, kot obstaja žensk. So feministke, ki trdijo, da je potrebno deseksualizirati žensko telo in nage paradirajo po ulicah. Nekaj trenutkov pozneje te iste ženske trdijo, da je prikazovanje golega ženskega telesa v medijih problematično. Vsak človek, ki si vzame malo časa in preuči feministično gibanje, hitro opazi, da feministke zastopajo kar vsa stališča naenkrat. Najbolj izčrpana in prežvečena feministična dogma je, da se ženska lahko oblači kakor želi, brez, da bi zato morala nositi posledice. Ta dogma feministke ni ustavila, ko so javno napadle uspešnega moškega znanstvenika, ker je na TV nosil napačno srajco, ki mu jo je sešila njegova prijateljica. Takšnih in drugačnih primerov feministične kontradikcije je nešteto. Vse polno kontradikcij in nesmislov lahko najdemo že v programu feminističnega manifesta, ki ga vsi opevajo kot višek feministične misli. Zahteve, ki so v manifestu samo kažejo kako privilegirane in brezskrbne so njegove avtorice. Zato ne biti jezni, da feminizem nima jasno določenih ciljev, saj če bi jasno določile cilje, bi še mogoče kakšen problem rešile in potem nebi bilo več potrebe po feminizmu. Realno se feministke ukvarjajo s samo eno resnično težavo, kako zagotoviti nadaljnji obstoj feminizma za vsako ceno.

Jeza pfej! Feminizem ne, če mora vzklikati: Ojej! Kaj naj s svojo Veroniko, ki nosi mojo bibo? Takole bom rekel: Slučaj “kompleksa moškosti” v bitju z žensko občutljivostjo, v histeriku s homoseksualnimi tendencami. Postelja na kateri leživa oba je edini prostor kjer se ne vidi kako osamljeno je najino nebo. Tam-tu oba trosiva najin pelod nepederastične pederastije in kontraheteroseksualne heteroseksualnosti. Jeza STOP! Temveč nova oblika sobivanja!

@AMPAK SAJ Se ne strinjam; želela bi si slišati tudi moške razpravljati o feminizmu (tu izvzemam te tvoje duhovnike – torej moške, ki bi feminizem izključno negirali). Tudi na okrogli mizi, javno, super!

@D.O. Tretji del sezone mi je bil zanimiv, a me ni prepričal. Polovičarski domet in neartikuliranost / flow lahkotnosti, jebivetrstva –razumem point, ampak vedno bolj se mi zdi, da je to domet serije in ne le (oz. celo namensko) dotičnega dela. Moj problem je predvsem v presenečenju nad preprostostjo fore (Hannah ga sovraži ker je seksist, Hannah ga »bolje spozna« in on ji da prepoznanje in jo s tem ujame na foro – in potem ta naiven zadnji trenutek). Struktura se mi je zdela preveč predvidljiva. Boj seveda ni v stanovanju uspešnega belega prozaista, ampak ravno fikcija omogoča premike iz comfort zona junakinj – velikokrat to stori, ampak vedno v istem razrednem okolju. Zakaj se lahko serija kvazi-preseli v neka čisto bizarna okolja, rasne in razredne raznolikosti pa kot da sploh ne obstaja? Meni zato serija deluje sterilno. V prvi ali drugi sezoni se je vmes pojavljala dokaj nepomembna side-story soseda od Hannah in njegove punce (sestre od Adama) – takrat se mi je zdelo, da je to nekakšen »low class« serije, ampak takšen, ki očitno lahko živi, ima ves čas zalogo drog in celo otroka čeprav se zdi, da noben od njiju ne dela ..

@MARJETA STRANIĆ

Odmevov nisem spregledala, se mi pa zdijo veliko manj relevantni kot zadeve, ki jih naslavljam. Nekatere stvari so nevredne omembe, druge vredne kritike – predvsem pa žanra »dlako z jezika« ne dojemam kot novinarski žanr, ampak vsaj pol-novinarski in se nisem čutila dolžna omenjati prav vsega kar sem ta teden zapazila.

Kritika glede na naravo mojega dela ni posebna odločitev javnega izpostavljanja, je pa res, da je tokrat šlo predvsem za zapis tega, kar mi po celem 8. marčevskem tednu leži na duši.

Sicer pa: želela bi si konkretne, ozko usmerjene proteste za točno določene problematike. Ker o patriarhatu, reproduktivnem delu in vseh neplačanih/plačljivih  teoretičarke pišejo že vsaj od začetka drugega vala feminizma (in čeprav se mi teorija zdi pomembna in jo tudi sama prebiram kar se tiče področja feminizma) in ker se mi zdijo to obenem izjemno splošne zahteve, ki s svojim akademskim prizvokom ne naslovijo tistih, ki jim ta diskurz ni poznan, po drugi strani pa so tudi uokvirjene – niso vse / vsi gospodinje, matere, itd. Identitet je ogromno in prehajajo in imajo svoje specifične probleme. Tu me je precej zmotil tudi promo video za protest – primer: moja babica je verjetno primer gospodinje, ki jo je video improviziral, moja mama si gospodinjsko delo deli z očetom, jaz pa ga včasih opravljam še raje kot poklicno sedenje za računalnikom. Želela bi, da bi posameznice lahko govorile o tem, kaj specifično vsako posebej v življenju jebe, ker je ženska – sigurna sem, da bi se našlo veliko razlik in veliko skupnih konkretnih točk, ki bi se jih s takšnim ali drugačnim delovanjem lahko vsaj poskušalo spremeniti.

Pišem »želim«, ker je to moj pogled na to, kaj vidim pod pojmom feminizem – delovanje, ki bi se več ukvarjalo s praktičnim, pa tudi z nivoji, niansami in različnostmi. Nekateri bi temu rekli intersectionality, ampak raje zapišem stvari po svoje, moj pristop v tekstu je namenoma oseben in ni tipično novinarsko-raziskovalno-pojasnjevalen.

Ne vem kako bi na protest lahko prišle tudi prebežnice iz Azilnega doma Vič, vsekakor pa bi bilo za to zagotovo več možnosti, če bi se kdo za njih brigal že pred protestom in 8. marcem.

@Simone de Beauvoir O pomanjkanju točno določenih ciljev in kontradiktornosti se delno strinjam, saj zato pa naj bi se gibanje razvijalo in spreminjalo. S tole dogmo o oblačenju pa se ne morem strinjat - ženska se pač vedno lahko oblači kot se želi - posledice na katere ciljaš pa po ponavadi niso rezultat njenega oblačenja, a miselnosti tistih, ki svoje stilske/moralne/"kaj je primerno in kaj ne" norme... jemljejo za svete.  

 

 

Bravo bravo bravo!

z jutuba je pa pobral za več šajtrg žajf pod tušem. kudos.

ampak rupaul ga poseka. na. vsej. črti(ci).

Glede Adichie imaš prav, ampak še to ni nobena izvirna analiza. Že stokrat napisano.

ta izgovor za članek se kot po tekočem traku deli po omrežjih, ga glorificira in opeva kot ne vem kakšno poglobljeno, izvirno analizo in kritiko??

ja, članek opozori na marsikaj, je dober nastavek za razmislek o feminizmu, patriarhatu in vsemu, kar pritiče tu zraven. a več kot polovica ga je retoričnih vprašanj. članek se zaplete v isto past, kot jo kritizira - le da tukaj visokozveneče parole ne izpuhtijo v zrak, ki ga izdihajo protestniki, temveč se razblinijo v socialnih omrežjih in komentarjih spodaj.

lep pozdrav.

zato ker je brskalnik radia študent namenjen le samemu sebi. na tem brskalniku ne najdeš niti marelice.

ta Muanis?

zagovarja organizirano religijo, pesnik in kritik. bosanec. nuff said.

mogoče malo manj govora o feminizmu in malo več neposredne akcije na primer? zakaj bi jaz raglabljala o neenakosti med spoloma, če raje sama poiščem rešitev in zgladim neenakost? pač nič se ne rodi iz stiska roke a ne? malo več pa se rodi na primer iz direktne konfrontacije - kot na primer, da nekoga nabiješ s pestjo v nos. to me še vedno tako zelo fascnira. toliko užitka ob prečkanju meje spodobnega ženskega obnašanja.

ja jaz včasih prečitam kako zbirko o taktikah: spotikanje, grizenje, ščipanje, cukanje, maščevanje, nastavljanje, laganje, poneumljanje, simuliranje, jezikanje, mislim res, razsežnost ženskega obnašanje je tako bogata, da se res nima smisla ukvarjat s feminističnimi teorijami, samo malo se je treba zabavat zraven

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness