Rasizem v antiki - 1. del

Rasizem v antiki - 1. del

Oddaja
Rasizem v antiki
8. 10. 2017 - 20.00

Vprašanje, ali je tudi v antiki obstajalo nekaj takega, čemur bi lahko rekli rasizem, se dokaj samoumevno pogosto označuje za anahronistično. Večina zgodovinarjev in sociologov rasizem razume izključno kot fenomen novega veka, kapitalizma. Nekateri zgodovinarji so se vprašanja rasizma v antiki sicer lotili, vendar zgolj da bi pokazali, da o čem takem takrat ne moremo govoriti. V tem smislu je prelomno delo Benjamina Isaaca - The Invention of Racism in Classical Antiquity iz leta 2004, v katerem dokazuje, da je že v antiki mogoče prepoznati elemente modernega rasizma in je mogoče zatrditi, da je bil ta rojen prav takrat. V tokratnem Repetitiu bomo poskušali podati glavne kritike pristopov, ki so se do sedaj lotevali preučevanja tega vprašanja. V naslednjem Repetitiu pa bomo podali alternativen pristop na primeru obdobja principata.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kaj je bilo v podlagi? Zvenelo je kot Popol Vuh...

V bistvu ni treba kaj dosti filozofirati pri definiciji. Rasizem je izključevanje podrejenih s kriterijem rase, ki je v glavnem predvsem barva kože.

"Medtem ko je v času velikih geografskih odkritij trgovina s sužnji še potekala rasno neoznačeno in je bila njihova barva kože predvsem posledica zgodovinskih okoliščin, ne rasistične ideologije, se je to spremenilo, ko se je vanjo množično vključil Zahod in začel s sistematičnim produciranjem rasistične doktrine."
Sledi, da se vzrok za barvo kože skozi zgodovino spreminja, najprej je učinek zgodovinskih okoliščin, nato ideologije (doktrine). Precej drzna teza. Dalje, da trgovina s sužnji ni potekala rasno označeno, je vredno dvoma.

"Rasa je namreč družbeni odnos, ne določen genski zapis ali kulturna značilnost, na katero se pripenja."
Izključevanje je družbeni odnos, rasa razumljena kot skupina ljudi z določenim kožnim pigmentom, je genski zapis. Družbeni odnosi ne proizvajajo kožnih pigmentov, genetika jih.

"družbeni realnosti, ki raso konstruira skozi sistemsko prakso, neodvisno od prepričanj posameznikov"
Izključevanje na podlagi rase in zatiranje rasnih skupin je predvsem družbeni konstrukt, rasa kot kožni pigment je družbeni konstrukt precej manj.

"Rasa v smislu družbenega odnosa se namreč lahko pripenja na zelo različne ‘materialne’ nosilce, bodisi na genetske, bodisi na kulturne, bodisi na katerekoli druge značilnosti — tu ni nobenega pravila, zgolj empirični primeri."
Sledi, da je definicija rase enaka definiciji opisnim značilnostim kateregakoli izključevalnega družbenega odnosa. Napačno in nepraktično.

Če zi že tako blazno pikolovski, kaj pa pomeni tvoja definicija rasizma: "izključevanje podrejenih s kriterijem rase"? A morajo biti najprej podrejeni, da se jih nato izključi, al kako? Kako pa so postali podrejeni? A podrejeni so bili tudi na podlagi rase, ki je genetska, in torej to še ni bil rasizem? Al si se samo zmotil?

Hvala.

Nisem pikolovski, osrednja teza spisa je žal nepravilna. Na ostala vprašanja pa bom odgovoril čez en teden na moji novinarski konferenci, ki bo v hotelu Lev.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.