Težave z institucijo. K samoorganizaciji produkcije

Težave z institucijo. K samoorganizaciji produkcije

Oddaja
19. 11. 2017 - 20:00
 / Teorema

Ključno je ponotranjenje institucionalne paradigme v ustvarjalcih, producentih, kritikih in teoretikih sodobnih scenskih umetnosti, ob dejstvu, da vsak institucionalni okvir vpliva na kakovost ustvarjanja in kritičnega izražanja. Predpostavka, da je institucija na eni, neinstitucija pa na drugi strani je zmotna, izziv je namreč zapopasti sam hierarhični ustroj produkcije h kateremu tudi sami prispevamo. Kulturna industrija kritiko institucije pretvori v svoje sredstvo, ki se v veliki meri vnaprej izprazni s pridobitvijo pravice. Ker je sama institucija že »kritična«, ji domnevno lahko zaupamo nalogo (samo)kritike. Takšno pervertiranje kritičnosti je podlaga za rastoči novi institucionalizem oziroma navidezno pristno kolaboracijo med umetnikom in institucijo, ki praviloma poteka na račun pristnosti kritičnega potenciala dela.

Besedilo v obliki skice na zastavljeno temo nakaže, da je težave z institucijo možno odpraviti le z odpiranjem konflikta, ki ga sproži samoorganizacija produkcije.

*

Prispevek je izhodiščno pripravljen za simpozij (Ne)pretočnost: vprašanje institucije v sodobnih scenskih umetnostih, ki ga je organiziralo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sklopu Festivala Borštnikovo srečanje 2017.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

vsi vemo, že od propada avantgarde, da je institucija slepa ulica vsakemu umetniško svežemu, radikalnemu in kritičnemu. ni šans, da bi institucija kadarkoli bila zmožna zapopasti samo-kritiko in preživeti konflikt samo-organizacije produkcije. to je iluzija. vsi to vemo, ki smo kdaj bili del ne-institucionalne scenske umetnosti v SLO.

kulturna industrija je ipak nekaj povsem drugega kot umetnost. a ne?

Ja, kot da bi bila institucija nekaj objektivnega in abstraktnega. Institucija so ljudje, odnosi, veze, zgodovina, diskusije, literarno-strokovno profiliranje. Niti en umetnik, ki je v svojem življenju kaj dal nase in je težil k temu, da se razvija naprej, se nikoli za dolgo ni spečal z institucijo. To so elitistični krožki, tistih ki ne delajo umetnost, ampak visijo poleg. Torej kao štekajo, čepra nimajo pojma istočasno. Samo-organizacija produkcije? Ja, veliko imaš primerov, ko umetniki potem ustanovija lastne institucije, zavode in si enega po enega zbirajo ljudi s katerimi delajo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.