Vrnte keš

1005

Dobro jutro, dober dan. Poslušate Neuradni list, dopoldanski BritOFF aktualnopolitične redakcije Radia Študent, kjer beremo predloge zakonov, uredb, predpisov, sodbe in tako dalje. Danes o predlogu zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz. Pod predlog se je podpisal državni svet oziroma predsednik sveta Mitja Bervar.

Vem, kaj se sprašujete. Ampak Antun, kaj že je državni svet? Brez skrbi, dragi poslušalci. Kopipejstano z njihove spletne strani, “Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz predstavnikov delovnih in socialnih interesov ter predstavnikov lokalnih interesov. Interese, ki pokrivajo vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov. Po ustavi lahko Državni svet predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov.”

Nazaj na predlog. Podatki, s katerimi operirajo svetniki, za Slovenijo kažejo, da je v davčnih oazah med 35 in 55 milijard evrov, zaradi česar je za državo v sistemu davkov letno izgubljenih med 500 in 700 milijonov evrov.

Predlog zakona določa, da so zavezanci dolžni v proračun Republike Slovenije vrniti 20 odstotkov v davčno oazo nakazanih sredstev, če gre za nakazila od 25. 6. 1991 do uveljavitve zakona. Po mnenju predlagateljev je ta v skladu z drugim odstavkom 155. člena Ustave, saj ta poseg zahteva javna korist in se s posegom ne posega v pridobljene pravice. Javna korist narekuje, da se lahko le z vplivom na že izvedena denarna nakazila presežejo nelegitimna neskladja med denarnimi nakazili v davčne oaze in davčnim primanjkljajem v državnem proračunu. Ta poseg je skladen z načelom socialne države, saj je davčna obremenitev že izvedenih denarnih nakazil, če se ta izkažejo za etično in moralno sporna, utemeljena. V primeru nakazil denarnih sredstev v davčne oaze po uveljavitvi zakona so zavezanci dolžni povrniti 22 odstotkov nakazanih sredstev. V primeru ugotovljene neizpolnitve obveznosti je določena kazen v višini 80 odstotkov dejansko nakazanih denarnih sredstev v davčno oazo.

Predlog zakona določa javnost podatkov o nakazilih v davčne oaze, ki bi zagotavljala transparentnost poslovanja fizičnih in pravnih oseb. Določena je tudi obveznost državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, bank, drugih finančnih organizacij in upravljavcev evidenc posredovati podatke, ki so nujni za izvrševanje vseh pristojnosti po tem zakonu.

Predlog zakona med davčne oaze uvršča naslednje države oziroma ozemlja: Ameriška Samoa, Andora, Angvila, Antigua, Aruba, Bahami, Bahrajn, Barbados, Belize, Bermudi, Britanski Deviški otoki, Brunej, Kajmanski otoki, Cookovi otoki, Kostarika, Curacao, Ciper, Danska, Džibuti, Dominika, Filipini, Francoska Polinezija, Gibraltar, Grenada, Guernsey, Hong Kong, Izrael, Japonska, Jersey, Kiribati, Libanon, Liechtenstein, Luksemburg, Macau, Malezija, Maldivi, Malta, Marshallovi otoki, Mauritius, Mikronezija, Monako, Montserrat, Nauru, Nizozemska, Nova Zelandija, Niue, Oman, Palav, Panama, Pitcairnovi otoki, Portugalska, Portoriko, Samoa, San Marino, Sejšeli.

Svetovno.

0805

Pozdravljeni v prvem jutranjem Britoffu, oddaji Aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Začenjamo z novicami na francoski desnici. Desna francoska stranka Republikanci je za novega predsednika izvolila Laurenta Wauquieza, aktualnega prvega moža regije Auvergne-Rhone-Alpes. Republikanci so bili od junijskega odstopa poraženega predsedniškega kandidata Francoisa Fillona brez predsednika. Wauquiez je na volitvah pridobil 70 odstotkov glasov, članom stranke pa obljublja, da bodo Republikanci v prihodnje postali “zares desni” in jih bo tako lažje razločiti od politike aktualnega predsednika Emmanuela Macrona. Wauquiez je znan po svoji rdeči parki in po slikovitih primerjavah med socialnimi transferji in rakom družbe.

V Kijevu so se zbrali podporniki nekdanjega guvernerja ukrajinske regije Odesa in nekdanjega gruzijskega predsednika Miheila Saakašvilija. Protestniki zahtevajo izpustitev Saakašvilija in razrešitev aktualnega predsednika Petra Porošenka. Sakašvili je bil v petek aretiran zaradi kriminalnega združevanja in organiziranja protestov proti prozahodni Porošenkovi vladi. V Gruziji Sakašvilija preganjajo zaradi zlorabe položaja, zaradi česar je ostal brez gruzijskega državljanstva, ukrajinsko državljanstvo pa mu je podelil in kasneje odvzel Porošenko, ker ga je Saakašvili obtožil koruptivnosti. Razdržavljeni Sakašvili v zaporu že od sobote gladovno stavka.

Nemška varnostna služba poroča o domnevnih poskusih infiltracije kitajske vohunske agencije v nemške politične kroge. Pri tem naj bi kitajski vohuni in vohunke uporabljali Linkedin profil s privlačnimi profilnimi fotografijami, hkrati pa se pretvarjali, da so nadobudni akademiki, politični analitiki ali svetovalci. Po ocenah varnostne službe so se kitajski vohuni infiltrirali v nemško politiko z vzpostavljanjem stikov s približno 10 tisoč nemškimi državljani.