MESTO SVOBODE

Mnenje, kolumna ali komentar
4. 1. 2018 - 16.00

Že Antična Grčija je poznala mesta, svobodne mestne državice ali polise. Mesta političnega, kjer se je, predvsem v Atenah, ustvarjala politika na osnovi neposredne demokracije svobodnih državljanov, moških, ki so lahko sodelovali in sprejemali politične odločitve. Mesto je bilo vsakodnevna, stalna politična praksa, nenehno politično življenje enakih in svobodnih. Meje političnega delovanja pa je označevalo mestno obzidje in bistvo svobodnega demokratičnega odločanja je predstavljala Agora, skupščina, središče družbenega, kulturnega, političnega in spiritualnega dogajanja v mestu. Naključje ali ne, tudi Ljubljanska avtonomna prostora, Metelkova in Rog, sta obdana z obzidjem.

Mesto je dandanes en od manj razumljenih konceptov, ker ga ponavadi pojmujemo apolitično in tehnično. A v mestu se začne in konča upanje, da bi demokracija bila demokracija, ki pa ni občasno odločanje med različnimi elitami. Temveč demokracija kot odločanje o svoji usodi na ravni vsakodnevnega življenja. Zato v tem kontekstu recimo boja za avtonomne prostore ne smemo razumeti kot socialni, družbeni ali ekonomski boj, temveč primarno kot politični boj za mesto svobode.

Veliko pove dejstvo, da istočasno Šparta, v primerjavi z Atenami, ni imela obzidja. Njena militaristična družba, ga ni potrebovala, ker je razumela političnost mesta in njegovo vsakodnevno življenja zelo drugače. V Šparti je šlo za drugačno razumevanje političnega, bistveno je bilo vojaško delovanje, hierarhija političnega odločanja je bila zato zelo jasna. Obzidja ni potrebovala zato, ker mesto ni ustvarjalo političnega prostora, ki bi narekovalo neposredno demokracijo in svobodno politično delovanje. Demokratično in svobodno politično delovanje potrebuje svoje jasno mesto.

Mesta so zanimiva, ker so polna kontradikcij, ki se sicer globalno slikajo v delitvah na globalni sever in globalni jug ali v evropskem merilu na center in periferijo. V mestih pa imamo te raznolike mikrokozmose na dlani. Hkrati mesta predstavljajo središča kapitalistične akumulacije, vzpon financilizacije in na drugi strani progresivne, radikalne politike, kjer tokovi družbenih in političnih sprememb lahko vzniknejo na površje. Na podlagi Pariške komune, izkušenj Ocuppy Wallstreet-a, španskega M15 in gibanja Indignados, arabskih ter francoskih nočnih vstaj, se lahko upravičeno sprašujemo, kako naj se mesta reorganizirajo v bolj družbeno pravične in okoljsko razumne celote, v mesta svobode.

Beseda svoboda je bila prvič zapisana že v času Mezopotamije, kjer je na enem od prvih vkleskov razbrati kraljev edikt, ki je odredil vsesplošni odpis dolgov v kraljestvu. To je bila prva deklaracija, politična listina, ki se je ohranila in kjer se prvikrat pojavi beseda svoboda. Kraljev naslednik je šel še dalje in oznanil vsesplošno amnestijo, ki ni pomenila le odpisa zapadlih dolgov, ampak tudi vseh oblik dolžniškega hlapčevanja. Njihov namen je bil predvsem vzpostavitev pravičnosti in nepristranskosti. Ali kot je kasneje zapisal Hamurabi iz Babilonije:»da mogočni ne bi tlačili šibkih«.

Danes si je to težko predstavljati, dolgovi ljudi pri nas, ki jim grozijo deložacije, znašajo med 1.600 do 6.000 evrov. Z odpisom dolgov, bi lahko socialno šibkejše z eno potezo rešili muk in jim omogočili, da svobodno zadihajo in tako za krajši čas našli svoje mesto svobode.

Kredit je eden najboljših orodij izkoriščanja, kar se jih je človeku posrečilo izumiti. Saj si lahko nekateri zgolj s proizvajanjem papirja prilastijo delo in bogastvo drugih. Hkrati pa dolg širi lastno moralo, moralo obljube in krivde. V medijski kampanji proti grškim parazitom se jasno razkriva silo krivde, "krivi ste".

Letos jeseni bo minilo deset let od propada Lehamn Brothers in od začetka svetovne finančne in dolžniške krize. Banka za mednarodne poravnave, banka vseh centralnih bank, je ena redkih organizacij, ki je pred krizo opozorila na nestabilne stopnje bančnih posojil za tvegani kapital. In zdaj ponovno opozarja, da je situacija v svetovnem gospodarstvu podobna kot je bila pred finančnim zlomom 2008. Ko si vlagatelji, ki iščejo visoke donose, veliko izposojajo za nove naložbe v tvegan kapital in tako ignorirajo opozorilne znake, da potrošniški krediti rastejo do nevzdržnih ravni in da se finančni trgi ponovno pregrejejo.

Ko govorimo o finančni krizi in dolgu, ne moremo mimo prezadolženega, nesvobodnega  mesta, Grčije, in njene ukradene svobode. Ta je postala simbol finančnega ujetništva in plenjena. Grčija plačuje najvišjo ceno evropske krize, s tem da je rešila bančne sisteme največjih in najmočnejših držav članic EU, Francije in Nemčije. Pri tem pa je Evropa upravičevala svoja dejanja s prikazovanjem stereotipov lenih Grkov, katerih nacionalni šport je goljufija. Tako upravičeni kruti varčevalni ukrepi in medijska vojna, sta nas konstantno opozarjala, da mi ne smemo postati Grčija. Ta pa je bila aktualna medijska zgodba le v trenutku, ko je oblastem prišla prav, danes se o njej ne poroča. Nam pa so takrat oblasti razlagale, da jo rešujemo z našim denarjem in da niso izvoljeni zato, da bi Grčijo osvobodili ter privolili v odpis dolgov. Oblasti so nas prepričevale, da smo živeli preko svojih zmožnosti in da smo si privoščili preveč svobode.

Medijske hiše so igrale ključno vlogo pri ustvarjanju vseevropske histerije in dramaturškega trikotnika okoli Grškega zloma, ki pa je pokazal le del resnice. Niso recimo poročali, da je direktor Grškega statističnega urada in zaposleni tudi na IMF, priredil številke že leta 2010. Ja, g. direktor Andreas Georgiou je samovoljno, na lastno pest priredil in povečal številke Grškega javnega primanjkljaja in dolga in to s pomočjo EUROSTAT-a, katerega nadzoruje Evropska komisija – ena od inštitucij zloglasne Trojke. Te zlagane številke iz leta 2010 so bile podlaga za vse nadalje ekonomske izračune in za vsa sledeča pogajalska izhodišča. Sedaj je g. direktor v kazenskih in civilnih sodnih postopkih, razsodbe pa čaka na plaži v Kaliforniji. Ampak tudi po vseh težkih obtožbah so se v grških in mednarodnih medijih pojavile pozitivne zgodbe v njegovo korist. 

Tako lahko opazujemo, da postaja vedno pomembnejša ekonomska kontrola medijev in s tem tudi ekonomska cenzura, ki je danes nevarnejša in težje dojemljiva. Posege medijskih  lastnikov v poročanju vidimo tudi pri nas. Pritiski nastavljenih urednikov na novinarje in njihovih izbirnih tematik se povečuje. Svoboda medijev izginja, postaja eksotika, in to postaja nevarno tudi za nas, celo družbo. Zdaj ni več jasno koliko svobodne besede pride do bralcev in koliko informacij je v resnici prišlo iz virov, ki imajo zgolj ekonomski ali politični interes in jih razkrivanje nepravilnosti ne zanima, verjetno bi raje videli, da ga ni. Vendar svobodna demokratična družba mora biti informirana tudi o svojih elitah, čeprav so te tudi ekonomske in ne le politične, saj obe določata velikost mesta svobode. Medijski prostor izkorišča moč besed, a le resnica nas bo osvobodila.

Vladavina ekonomije dolga gre skupaj z drastičnim omejevanjem demokracije in  omejevanjem svobode, tudi medijev. Dostop do informacij pa predstavlja nadzor javnosti nad delovanjem oblasti in javno porabo. Smiselna udeležba ljudi tudi v ekonomskih razpravah je zahteva demokracije, tako da lahko sooblikujejo svoje življenje in svobodno politično delovanje, ki potrebuje svoje mesto, svobodno mesto.

 

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

nekaj se vam sanja. Ampak kaj toliko opletate s to svobodo? Kaj to pomeni svobodna mesta, svobodna od elit, ok, kaj pa svobodna od družbe? Grki - klasični - namreč niso poznali družbe, pa niti kulture!!! Agora torej nikakor ni mogla biti center družbenega ali kulturnega dogajanja, če to ni obstajalo. Ravno tako se politike ne da ustvarjati! Ustvarjanje je pač nekaj drugega kot politično delovanje. Še veliko je tega, a naj zadostuje zgolj to - dolg pač ni preprosto en in nek dolg, kaj je narobe z obljubami pri kreditih? Saj krediti so ravno tako nastali, na "credere" (credito), torej na zaupanju. Kaj pa razni leasingi, in seveda vedno novejši in naprednejši ter zapletenejši finančni instrumenti, npr. okoli 2008 najbolj znani CDO-ji? Je tu kakšno zaupanje, igra tu vlogo zaupanje posojilodajalcev, da bo dolg tudi povrnjen? Kratek odgovor je ne - ta dolg, magično zapakiran v najrazličnejše ponudbe, ki jih bonitetne agencije ocenjujejo z najvišjimi ocenami, kljub temu, da sploh zares ne vedo, kaj vse je v njih zmetano, banke nemudoma prodajo naprej drugim bankam, finančnim institucijam... - jih torej sploh ne zanima, ali bo dolg odplačan, zaupanje in obljubljanje tu ne igra več nobene vloge, le še goli biznis, kako povečati donosne stopnje. Če bi ostali na ravni kreditov, bi živeli v veliko manjšem sranju, kot je to sedanje in prihodnje.

bistvo svobodnega demokratičnega odločanja v antični grčiji je bilo sila problematična reč - kako lahko sploh govorimo o demokratičnem odločanju, če niso smele prisostvovati ne ženske ne sužnji. JE pa res, da sta ta dva segmenta populacije obkrožala srešče agore - torej so imeli narobe obrnjen panopticon. če se razumemo.
vsa politika se je po arhitekturi gledano začela v teatru, tam so se prvič pojavile ideje ne samo nošenja mask, skupinskih zborov, ampak tudi želje do demagoškem naslavljanju publike. OSEBNOST (personality) je beseda, ki izvira iz Grčije.

obzidje? obzidje so imeli samo na gradovih. če pogledaš epicenter aten - akropolo - ni nobenega obzdja. imel pa si obzidje okoli mesta - kar pa morda niti ni bilo tako napačno, saj so s tem, hočeš nočeš, ločevali kdo lahko ponoči zaide v mesto in kdo ne. kdo lahko krade ljudem v mestih, kje je pokopališče in kje so tlakovane ceste, ki so nakazovale smeri v druge kraje - pa tudi zelo hitro so se verjetno začele pobirati vstopnine za v mesto. a ne? kaco se jim je že reklo?
poleg tega so lahko Atene tudi izločevale meščane iz svojega obzidja - pogosto so to bili ljudje, ki (po besedah Varufakisa) ali so bili preveč napredni in so ogrožali koncept večinske demokracije v Atenah - ali pa so se našli tudi kakšni drugi razlogi.
na primer vsem nan Sokrat - je bil zastrupljen s strani Atenčanov samih, ker ni hotel zapustiti mesta Aten, kot so mu velevali, čeprav so mu dali možnost izbire. ergo.

mogoče za kristalizacijo kaj demokracija pomeni po grško:
https://www.youtube.com/watch?v=ihVcrnFag1s

no ja no.
Mesto je dandanes en od manj razumljenih konceptov, ker ga ponavadi pojmujemo apolitično in tehnično.**

to si napisala ti osebno, imaš urbane študije v vsaki evropski metropoli, ampak hej LJubljana pa to res ni.

njeh Šparta in Atene pa obzidje je tudi bolj kilava primerjava.
Verjetno če poznaš malo geografije - Šparta je bila bližje Perziji. zato so dobro poznali verjetno grožnjo, ki je prihajala iz Vzhoda. to je čisto razumljivo - recimo Slovenci na Primorskem so mnogo bolj slovensko zavedni, kot pa na primer Slovenci na Notranjskem. Kaj boš potem iz tu ven povlekla po tej logiki obzidja? njeh. kdo ve.

Demokratično in svobodno politično delovanje potrebuje svoje jasno mesto.**

in kje je? pokaži s prstom na ta prostor v SLoveniji. jaz ga še vedno ne najdem. RTV SLOVENIJA mogoče??? phahahahha. obdana je s tvojim obzidjem ki ga omenjaš.

Hkrati mesta predstavljajo središča kapitalistične akumulacije, vzpon financilizacije in na drugi strani progresivne, radikalne politike, kjer tokovi družbenih in političnih sprememb lahko vzniknejo na površje. *

jah lubica - a si že slišala za smart city, ki se kažejo kot top priority za razvoj mest danes??? ali poznaš kakšnega kritik sodobnega urbanizma sploh? si sploh kaj prečitala? izgleda da ne.
radikalne politike se zelo slabo udejanjajo v strogo nadziranih mestih kot so na primer središča a la New York in Amsterdam. tako ali drugače je to zelo simpl potlačit in zatret.
surprise surprise.#

pa čaki mal - a ti sploh KAJ čitaš v življenju? kaj sploh počneš? kakšno izobrazbo imaš? in kdo te pokliče za dovolj kompetentno sploh pisati komentarje za RŠ?
ali vestito kako so se zaključili Occupy Wall Street?
pa Arabska pomlad? z množičnimi posilstvi žensk lubica. arabci so arabci punčka neumna. facebook je pa tvoj facebook profil.

beseda svoboda
POGLEJ SVOBODA JE TUDI TO DA TE JAZ POŠLJEM V 3PM. zdej pa napiši evalvacijo sama punčara neumna.

res ni dobro čvekati o stvareh, ki jih ne razumeš. zgolj zato ker imaš magisterij iz FDV-ja še ne pomeni, da kaj veš. če pač ne čitaš, delaš kot mašinca - potem raje bodi tiho in ne širi tega rumenega tiska, ki so ti jih v preteklih 10 letih prodajali po SLO. zgolj zato, ker so slovenski mediji v precepu tega časa bili na psu - TO ŠE NE POMENI, da ljudje izza plankov ne delajo, čitajo in raziskujejo. če pa ne čitaš tujega tiska - pa bodi tio za boga mielga. ker nimaš pojma.

Letos jeseni bo minilo deset let od propada Lehamn Brothers in od začetka svetovne finančne in dolžniške krize. Banka za mednarodne poravnave, banka vseh centralnih bank, je ena redkih organizacij, ki je pred krizo opozorila na nestabilne stopnje bančnih posojil za tvegani kapital.*

ameriške banke so tudi prisilile evropske banke v številne reči. pa malo prečitaj kak komentar od Mladine vsaj, tam so pred kratkim o tem pisali. ob vlačenju novinarjev pred EU sodišče za voljo afere z irancom. če se ti kaj sanja o tem.

TUDI O GRČIJI NIMAŠ blare veze. ampak hej koga pa to v SLO ali EVROPI sploh še briga danes. reč je opravljena. dolo je tu.
POGLEJ grčije so navlekli na ameriški način zapravljanja, imeli so po 3 kreditne kartice, vsi so jim ponujali kredite za vsako reč s katero so si lahko obrisali rit. čas pred krizo v GRčiji je čas največjega potrošniškega hedonizma. ljudje so se na koncu rund in pojedin tepli med sabo kdo bo plačal. SI TI to sploh lahko predstavljaš v primerjavi z slovensko škrtostjo? NE!

to kar ti omenjaš - glede statističnega urada in primera finančnega ministra, ki je nakledil Nea Demokratia stranko - o tem smo mi govorili že lansko leto na RŠ, tako pod mizo, med seboj. tako da super no, da ti je vsaj to prišlo, če ne drugega že.

jah lubica.
Tako lahko opazujemo, da postaja vedno pomembnejša ekonomska kontrola medijev in s tem tudi ekonomska cenzura, ki je danes nevarnejša in težje dojemljiva.**

veliko so jih skinili že mnogo prej, kot si ti začela čivkat. vsi vemo za primer Valečiča, Ferkov in zihr jih je še nešteto več. LOL.

######################

Pred prazniki sem šel po službeni dolžnosti v dom za starejše. Po svoje je žalostno, lahko bi bil šel tudi kar tako. Ampak te ustanove so me vedno plašile.

Zgubani obrazi in okorni gibi stanovalcev me opominjajo, da nekaj takega čaka tudi mene. Ni videti preveč prijetno. Toda videz vara - v resnici je še huje, so mi zatrdili starostniki. Kljub temu je v domu, ki sem ga obiskal, več življenja kot za njegovimi zidovi.

Zdaj vem, da je moj strah pred starostjo globoko krivičen. Na njem namreč temelji stigma, na podlagi katere družba odriva starostnike na obrobje. Posledica so občutki nekoristnosti in grozovite osamljenosti, ki so za človeka hujši od zavesti o pešanju telesa. Vendar na to ne pomislimo. »Stari lahko razumemo mlade, ker smo bili tudi mi nekoč takšni. Vi pa ne morete vedeti, kako nam je, ker še nimate te izkušnje,« mi je rekla ena od prebivalk omenjenega doma.

A namesto da bi se potrudili in se o starosti poučili pri tistih, ki jo že poznajo, jih raje potiskamo proč. Nekam, kjer njihove tegobe ne kazijo našega lepega sveta. Pa bi se lahko od starejših naučili marsičesa. Na primer dostojanstva. Preseganja omejitev telesa. Ter tudi strasti. Ljudje, ki se bližajo koncu življenja, preostale trenutke pač neradi tratijo za kaj drugega. Zato strastno branijo svoje meje, strastno pojejo, se bojijo in molijo, strastno ljubijo in sovražijo. In, ko ne gre več drugače, strastno propadajo. To je dar, ki nam ga prinese starost: izostritev okusov življenja.

Telo resda opeša, človekova želja, da ljubi in je ljubljen, pa nikoli. Nasprotno, samo še okrepi se. To željo je treba spoštovati in jo po najboljših močeh izpolnjevati. Sicer povečujemo trpljenje obojih – tistih v domovih za ostarele in onih izven njih. Tega sem se naučil od Mimike, Marte, Katice in Toneta. Tale je za vas.

mogoče je pa prostor pod tvojimi stopali še vedno svoboden. bravo. well done! you did it great!
https://www.youtube.com/watch?v=iY_t2Em3hc0

http://www.woodlanders.com

so na stara leta tudi --- zlobni, nosi jih luna, mal dementni so, in skoz bi govorili o sebi.
imaš pa tudi druge načine. svobodno mesto za starčke je definitivno LJUBLJANA. tok čoravih ljudi kot v tem mestu živi, res težko najdeš kje drugje.

you all talk about the same thing - Capitalism logic, the faces of it, the victory of it.
https://www.youtube.com/watch?v=ZhkA3LVpbxg

ti starčki so čist kul a ne? sam kaj ko bi raj šli mal v naravo liste nabirat pa se mal lovit po tratah pa to (zarad mene tud napol nagi, če jim to u lajfu dogaja), pa naj se potem tud pokojnine naštimajo tako, da bodo vsi lahko preživeli dostojno - AMPAK to pa naj ne bo izgovor ker to NE pomeni, da bodo sedaj ti starčki vodilna sila digitalizacije v SLO. madoniš - a se jih bomo sploh kdaj losal potem?

mislim - to je kretenizem. ti projekti o digitalizaciji starejše populacije. naj si ga u izi vzamejo ne pa da na stara leta delajo - sej nismo v INDIJI jebemti. država še mal miga v SLO - al ne?

http://www.staranje.si/sites/www.staranje.si/files/upload/images/m20_ikt...

http://www.staranje.si/sites/www.staranje.si/files/upload/files/mojca_ga...

EVO PA MAL REALITY CHECKA, vem dobro kako je. delala se bazo podatkov o tem na Zvezi Upokojence Republike Slovenije. res težko sranje.

http://www.rtvslo.si/slovenija/tretjina-upokojencev-nima-denarja-za-ogre...

http://www.rtvslo.si/koda/pokojninski-sistem-ustvarja-reveze/414424

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness