Stičišča umetnosti in znanosti

Stičišča umetnosti in znanosti

Kulturna ali glasbena novica
9. 3. 2018 - 15.10

V Narodnem muzeju Slovenije je od konca oktobra na ogled razstava Preteklost pod mikroskopom: Naravoslovne raziskave v muzeju. Razstavljenih je več predmetov iz različnih obdobij, poudarek pa je na tehnikah in podatkih, ki jih lahko prek njih dobimo o predmetu in obdobju najdbe. Razstava je zastavljena interaktivno, kar pomeni, da lahko tehnike datiranja, merjenja gostote predmeta, kromatografije, mikroskopiranja in še česa preizkusimo tudi sami. Skoraj vsak artefakt ima ob zastekljeni vitrini razstavljen še svoj dvojnik. Zaradi tega lahko različne vrste keramike in tkanin potipamo, dvignemo meč in poskusimo narediti preval v viteškem oklepu. Kar se, mimogrede - tudi z dodatnimi 26 kilogrami – da s precejšnjo lahkoto.

V sklopu spremljevalnega programa razstave se je včeraj odvilo peto od sedmih predavanj, z naslovom Med umetnostjo in znanostjo. O uporabi naravoslovnih analiz v humanistiki je predavala Mateja Kos, soavtorica razstave. Najprej je izpostavila nekaj primerov, pri katerih je znanost odgovorila na vprašanja, ki so se zastavljala v umetnosti.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Mateja Kos je predavala tudi o spremembi razumevanja umetniških del skozi čas. Na primer o tem, kako je slikarstvo iz obrti postalo umetnost:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

Širok razpon primerov, kako se umetnost dotika znanosti, je zajemal tudi navdih, ki so ga umetniki dobivali iz narave. Ponovno Mateja Kos:

 

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Razstava Preteklost pod mikroskopom bo na ogled še do tridesetega aprila.

 

***

Nadaljujemo z manj prijetnimi vestmi. Na enega prvih pomladnih dni je jesen življenja zaključila kostumografka Alenka Bartl Prevoršek. Po diplomi v Beogradu je nekaj časa poučevala na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, pa tudi na AGRFT-ju in ALUO-ju. Leta 1972 je za svoje delo prejela nagrado Prešernovega sklada, 17 let kasneje pa še osrednjo Prešernovo nagrado za življenjski opus. Leta 2012 so ji namenili Badjurovo nagrado za življenjski opus. Delovala je na področju gledališča, televizije ter opere in baleta.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

načnem ... genetike, umetne inteligence, družbe nadzora, kamerc, digitalizacije, psihične neuravnovešenosti in nezrelosti, egoizma, homofobije, netolerance, nezaposlenosti, neznanja, nezmožnosti komunikacije, nevošljivosti, ... to itak noben ne šteka tu. ali pa nevarnosti padca bančnega sistema, problematike intelektualne privatne lastnine, kriptovalut, razvojne ekonomije ... eh pustmo. al pa nuklearne vojne a ne? bombica gor bombica dol.

ne vem kaj delate v tej državi preteklih 10 let. in to vsi. od politikov do umetnikov do medijev do znanstvenikov. res - VELIK MISTERIJ je ta država in ljudje tu notri.

https://corporateeurope.org/international-trade/2018/02/eu-trade-policy-...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.