Levi Anti-Ja

Čeprav bo Zoran Janković, ki pravi, da kot župan mestne občine Ljubljana uživa, šele tam enkrat po 3. maju sporočil, kako se bo vključil v tokratne državnozborske volitve 3. junija letos, je z današnjo tiskovno konferenco očitno pod vtisom sinoči na POP TV objavljene ankete Mediane, po kateri je stranka SDS Janeza Janše 42 dni pred parlamentarnimi volitvami prehitela Listo Marjana Šarca, na levem političnem polu ponovno odprl prostor za anti-janšizem. Zoran Janković, ki na prihodnjih volitvah med drugim računa tudi na svoje trenirkarje, je sicer napovedal, da bo naredil vse, da na naslednjih volitvah ponovno ne zmaga Janez Janša, saj bo pet let, ko je bil predsednik Vlade, ostalo zapisanih kot obdobje grenkobe in slabih rezultatov. Da pa Janez Janša res ne bi ponovno dobil nove priložnosti za sestavo koalicije in vlade, pa je po besedah župana glavnega mesta, ki ga sedenje v poslanskih klopeh preprosto ne zanima in se še čisto zares sploh ni odločil ne na kakšen način in ne kako močno se bo sam in s svojo Pozitivno Slovenijo vključil v letošnje državnozborske volitve, nujen enoten nastop po včeraj odpovedani izredni seji Državnega zbora pravzaprav še nikoli tako razdruženih strank samooklicane politične levice, kamor pa se samouvrščata tudi Zoran Janković in njegova Pozitivna Slovenija.

V ta namen je Zoran Janković na današnji tiskovni konferenci povedal le, da se je v tem mesecu že - da le ne bi na naslednjih volitvah zmagal Janez Janša, kot da napovedujejo vse javnomnenjske ankete - o sodelovanju pogovarjal s predsednikoma SMC in Socialnih demokratov Mirom Cerarjem in Dejanom Židanom. Ne glede na to da prav nič ne kaže, da bi se utegnili tudi kaj konkretnega dogovoriti, pa je to, na kakšen način se bo sam Zoran Janković tokrat vključil v letošnje parlamentarne volitve, po njegovih besedah najprej odvisno od pogovorov s predstavniki preostalih levih političnih strank, ki pa jih, vsaj takih ki se lahko vsaj nadejajo volilnega rezultata za poslanska mesta v novi zasedbi Državnega zbora, spet ne ostane več prav veliko. Še posebej pa če upoštevamo, da Jankovićevega samouvrščanja na levico pravzaprav ne bi smeli kar tako pogoltniti v politični stranki Levica in da se tako ljubljanski župan kot njegova stranka že od političnega razkola in prevzema Vlade grdo gledata tako z Zavezništvom kot s samo Alenko Bratušek.

Čeprav bi Zoranu Jankoviću z obujanjem tega že prastarega političnega strahu na Slovenskem in podpihovanjem anti-janšizma kot pravzaprav edine ideološke platforme, ki lahko na skupno oblast po preteklih izkušnjah z vladami Boruta Pahorja, Alenke Bratušek in nenazadnje tudi Mira Cerarja, ponovno naplavi stranke samooklicane levice, nemara nekako še lahko uspelo, saj so nenazadnje na anti-janšizem kot edini smoter volilne participacije volivci na Slovenskem nasedli že dvakrat in bodo tudi tretjič, če se bo kot neJanša in novi obraz uspel volivcem prodati kamniški župan Marjan Šarec. Toda po agoniji te odhajajoče koalicije in vlade ter nenazadnje včerajšnjem dogajanju v Državnem zboru, kjer smo bili priča politično nenaravnim koalicijam SMC in Levice, ki sta se edini zavzeli za zadnjo izredno sejo, ter SD, DESUS, SDS in Nove Slovenije, ki so z večino glasovale proti dnevnemu redu, bo do takšnega dogovora tudi na samooklicani levici in čeprav je v igri upravljanje državnih milijard in premoženja tokrat še posebej težko priti.

Kajti čeprav se mora Zoran Janković o morebitnem skupnem nastopu samooklicane leve sredine, ki pa bi bil med drugim tudi edini način, da se brez aktivne predvolilne udeležbe tudi samega Zorana Jankovića do vsaj kakega pomembnega položaja prikoplje njegova nekoliko pa vendarle pozabljena Pozitivna Slovenija, pogovoriti le še s Karlom Erjavcem kot predsednikom Demokratične stranke upokojencev, ki se je v politični polpreteklosti blamirala tako kot članica Janševih kot samooklicano levih koalicij in Vlad, bo tokrat še pred volitvami takšno koalicijo težko oblikovati, kajti vse kaže, da so se pravzaprav vse tri stranke sedanje koalicije odločile, da v tokratnem potegovanju za naklonjenost domačega volilnega telesa stavijo na samostojen nastop in na možnost da osvojijo največ glasov in s tem pravico na mandatarja.

Tako kot bi se rad na mestu predsednika vlade z besedami, da ga vse drugo v državni politiki ne zanima, videl župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, si to v tem trenutku pač povsem bolestno želijo tudi Dejan Židan, Karel Erjavec in celo sam ne grem se tega več premier v odstopu Miro Cerar. Toda s kom bo pred in po volitvah še sploh lahko sodelovala Stranka modernega centra, če pa je po včeraj odpovedani izredni seji vodja njene poslanske skupine Simona Kustec Lipicer lahko le pretreseno ugotovila, da smo bili ob ad hoc koaliciji SD, DeSUS, SDS in Nsi priča strašljivemu zavezništvu starih političnih strank, zavezništvu, ki govori proti rešitvam v dobrobit ranljivih skupin v naših državi, za katere bi naj tik pred koncem mandata z uveljavitvijo še teh zadnjih zakonov poskrbeli v predvolilno širokogrudnih SMC in Levici.

In če torej drži, da si v Stranki modernega centra želijo v prihodnosti delati predvsem s takšnimi strankami, ki bodo v skrbi za ljudi presegle tako cenene politične interese, kot da smo jim bili priča včeraj na odpovedani izredni seji Državnega zbora, potem jim pravzaprav ne preostane drugega, kot da držijo pesti za nove in zaenkrat še v Državni zbor neuvrščene politične sile, toda med njimi gotovo ne tudi za Dobro državo iz SMC odbeglega Bojana Dobovška. Toda tako to gre. Če se povežeta Zoran Janković in Pozitivna Slovenija ter Miro Cerar in Stranka modernega centra, sta se tako ali tako povezala dva identična politična projekta s pravzaprav popolnoma isto ideološko platformo – levega anti-ja-ja – antijanšizma, ki domačim volivcem ne ponuja nič novega, le to da ponovno in že tretjič ne zmagata SDS in Janez Janša.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z levim ANTI-JA–jem - antijanšizmom kot osrednjim gonilom političnih projektov, kot sta listi in pozneje stranki Zorana Jankovića in Mira Cerarja, v zobeh poskrbel Tomaž Z.