Slovence izumirajo

Oddaja
31. 5. 2018 - 14.00

Pred natančno enim tednom smo se za namene današnje oddaje Kaj pa Looneyverza? mudili v Državnem svetu, kjer so strokovnjaki in strokovnjakinje pripravili strokovni posvet z naslovom “Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?” O strokovnosti posveta priča že dejstvo, da je nastal v sodelovanju z Odsekom za inteligentne sisteme Inštituta Jožef Štefan. Slednji se je sicer oddaljil od izjav, podanih s strani Matjaža Gamsa, ki je tam zaposlen. Posvet je pred izvedbo v javnosti pridobil precej negativne pozornosti, slišati je bilo obtožbe o nacionalizmu, seksizmu in ksenofobiji. Kljub temu, ali pa bolje rečeno, ravno zato, smo se z velikimi pričakovanji odpravili v drugi dom slovenskega parlamenta.

V manjši dvorani na Šubičevi 4 se je pod slovenskim grbom iz plemenite kovine zvrstilo že nekaj razmeroma lunatičnih posvetov, tako da dogodek, o katerem boste danes poslušali, nikakor ni le anomalija v drugače brezhibnem delovanju Državnega sveta. Posvet je bil namenjen predvsem razpravi o problematičnosti nizke slovenske rodnosti in staranja prebivalstva ter nevarnostim, ki jih lahko predstavljajo migracije.  Sam po sebi pa je posvet po svoji politični teži prej kot poosebitev grozljivih novih srednjeveških teženj slovenske politike, bolj platforma za nastop nekaj starejših manjpomembnežev, ki drugje take možnosti nimajo.

Posvet je z nekaj vzpodbudnimi besedami otvoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca:

Izjava

Kovšca se je v zaključku svojega uvodnega nagovora dotaknil tudi obtožb o nacionalizmu, ki so iz različnih medijev letele na samo izvedbo posveta. Medtem ko je poudarjal, da posvet nikakor ni bil zamišljen samo v kontekstu slovenskega naroda, pa je poslušalstvo begala projekcija naslova “Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?” za njim.

Izjava

Prvo strokovno predavanje je podal že prej omenjeni dr. Matjaž Gams, ki poleg svojega dela na Institutu Jožef Štefan, opravlja tudi funkcijo predstavnika raziskovalne dejavnosti v Državnem svetu. Poleg tega pa je predvsem plodovit pisatelj. Gams je namreč avtor uspešne trilogije Zrcala resničnosti, katere prvi del nosi naslov Slovence izumirajo, drugi Slovence strižejo, tretji del pa je sodeč po dostopnih informacijah na svetovnem spletu še v nastajanju. Knjigo Slovence izumirajo je dr. Gams dal na ogled tudi poslušalstvu posveta v Državnem svetu. Naj omenimo le, da ja na naslovnici knjige črno-bela risba doječe matere.

Pustimo najprej dr. Gamsu, da se predstavi sam:

Izjava

Dr. Gams je v svojem prispevku pripravil tri teze. Poslušajmo.

Teza 1 je, da prevelika rast prebivalstva uničuje civilizacijo in planet. Teza 2 je, da Slovenci, Evropejci, belci izumirajo.

Gams je kot dokaz za svojo tezo 2, torej za izumiranje belcev, Evropejcev in Slovencev navedel grafe z udarnimi napovedmi. Belcem po Gamsovih besedah najbolj grozi porast črncev in hispanjolcev. Kako med črnci in hispanjolci loči Gams:

Moram reč, da tega sicer ne razumem najbolje, kateri so črnci in kateri hispanjolci. Osebno jih ločim tako, da eni govorijo špansko, eni pa angleško, mi pa zgledajo precej podobno. Kot veste sem inženir, doktor inženirskih znanosti.

V svoji tezi 3 je Gams povedal, da slovenski politiki in mediji podpirajo in celo promovirajo zaton Slovencev.

Politiki in mediji izvajajo pritisk na zmanjševanje rodnosti, Gams pa kot možni razlog za tako početje vidi varovanje okolje. Kot je bilo s strani dr. Gamsa povedano v kasnejšem delu razprave, pa za nizko rodnost niso krivi samo politiki in mediji temveč tudi liberalizacija žensk, kontracepcija, splavi, ženske pravice, šolanje žensk, prepoved preveč aktivnega moškega osvajanja, siljenje žensk v moške vloge in moških v feminirane vloge, oteževanje materinstva in otroštva.

Da bi prekinili na videz neustavljiv snežni plaz upadanja rodnosti, je po besedah Jožeta Sambta iz Ekonomske fakultete jasno, da mora vsaka ženska roditi vsaj eno deklico, da nadomesti samo sebe.

Rodnost je prenizka, dejansko ne zagotavlja enostavne reprodukcije. Ena ženska bi morala v povprečju roditi eno deklico, da bi nadomestilo samo sebe.

Nekateri seveda rešitev za starajočo demografsko sliko in upad rodnosti vidijo v neto pozitivnih migracijah. Toda, kot pojasni Janez Malačič, takisto iz Ekonomske fakultete, je to mogoče le računsko, v praksi pa se pogosto ne izide.

Izjava

O tako imenovani kontracepcijski miselnosti družbe, ki preveč poudarja osebno svobodo, smo poslušali iz ust docenta dr. Tadeja Strehovca iz Slovenske škofovske konference. Slednji je za nizko rodnost poleg kontracepcije krivil tudi toleranten odnos do umetne prekinitve nosečnosti in promoviranje tako imenovanih manj plodovitih načinov življenja, med katerimi je imenoval predvsem razporočene pare in enostarševske družine.

Besede gospoda Strehovca pa nas niso presenetile. Od katoliškega pogleda na rodnost ni ravno smotrno pričakovati liberalnega pogleda na splav, sploh ne od človeka, ki kot bolj problematične načine življenja še vedno šteje neporočene pare.

Večje presenečenje je med poslušalstvom vzbudil Anton Bajec iz nekdanjega Inštituta za starševstvo in družino, ki je po besedah Bajca v svojih časih sodeloval tudi z Ministrstvom za družino in socialne zadeve. Bajec je namreč v svojem prispevku zatrjeval, da je odkril pravi in s tem tudi edini vzrok nizke rodnosti v Sloveniji. Slednji leži predvsem v političnem razvrednotenju starševstva.  

Izjava

Toda kako odkriti vzrok tega političnega razvrednotenja starševstva? Kje leži ta mitični aitíon in zakaj le ga je vsak raziskovalec pred Bajcem spregledal?

Izjava

V Ustavi vendar! Toda pozor! Če ste ob besedah, da je ustava kriva za nizko rodnost, zastrigli z ušesi in že nabili feministične bajonete, pripravljeni na obrambo ustavno zagotovljene pravice do splava, je vaša skrb zaman. Bajec in njegovi prijatelji namreč vzrok za politično razvrednotenje starševstva vidijo v 43. členu. Slednji govori o splošni volilni pravici, ali po Bajčevih besedah, o “tako imenovani” splošni volilni pravici. 43. člen v svoji “tako imenovani” splošnosti diskriminira mladoletne državljane.

Izjava

Ta diskriminacija mladoletnih pa je povsem očitno vzrok izumiranja evropskih narodov. Splošna volilna pravica, ki pritiče polnoletnim državljanom, je namreč skupna vsem evropskim državam, ki jih pestijo podobne težave kot Slovence.

Izjava

Toda Bajec razume, da dvoletni otroci ne morejo preprosto dobiti volilne pravice. Bajec tudi razume, kaj mora država narediti, da končno poviša rodnost in prekine izumiranje slovenskega naroda. Država mora preprosto spremeniti 43. člen in zagotoviti, da bodo v imenu mladoletnih državljanov lahko glasovali njihovi starši. Čim bo to omogočeno, bo starševstvo vrnjeno na piedestal, ki mu pripada.

Toda, spomnimo v zaključku oddaje še enkrat na prvo tezo gospoda Gamsa. Doktor Rupicapra Rupicapra je v svoji prvi tezi zatrjeval, da bo prevelika rast prebivalstva uničila planet. Še več, Rupicapra je izpostavil celo, da smo Slovenci pri uničevanju planeta v svetovnem vrhu:

Izjava

Državnemu svetu zato predlagamo: namesto, da se združimo v pobudah k višanju rodnosti, se raje združimo v pobudah proti uničevanju planeta. Stopimo v svetovni vrh nizke rodnosti in uspešno izumirajmo še naprej.

 

Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

dobro vprašanje. edino 10 let prepozno.

Mehanizmi za zmanjševanje rodnosti so res liberalizacija žensk, kontracepcija, splavi, ženske pravice, šolanje žensk, prepoved preveč aktivnega moškega osvajanja, siljenje žensk v moške vloge in moških v feminirane vloge, oteževanje materinstva in otroštva. Tudi drugi mehanizmi so še odgovorni. Ne pomeni pa to, da je potrebno repatriarhizirat ženske, ukinit kontracepcijo, prepovedat splave, ukiniti ženske pravice, ne šolat žensk, tolerirat pretirano moško osvajanje, odvračat ženske od moških vlog in odvračat moške od feminiranih vlog, spodbujati materinstvo in otroštvo.

Slovenci ne izumirajo, slovenskega prebivalstva je vedno več. Gams strelja mimo.

Pa posnetek ne dela?

Evo ga.

Hvala!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.