Kako varne so sončne kreme?

Oddaja
1. 6. 2018 - 16.00

Sončne kreme že dolgo niso več le kozmetični produkt, namenjen enakomerni porjavitvi telesa. Jasno je, da preveč pogumno izpostavljanje soncu brez zaščite danes žal ne predstavlja več zdravega stika z naravo, temveč nespametno tveganje za poznejši pojav kožnega raka. Zaradi pomanjkljive regulative kozmetičnih izdelkov, ki so namenjeni zaščiti pred soncem ter njihove masovne prodaje pa sta postavljeni pod vprašaj tako učinkovitost kot tudi varnost sončnih krem.

Čeprav je bila povezava med UV-sevanjem in kožnim rakom že dolgo znana, pa je bilo šele leta 1999 z obsežno avstralsko študijo tudi dokazano, da uporaba sončnih krem zmanjša pojavnost ploščatoceličnega kožnega raka. Pri drugih vrstah kožnega raka te povezave zaenkrat še niso uspeli dokazati, vseeno pa se predvideva, da so sončne kreme koristne tudi pri preprečevanju ostalih kožnih rakov, kot sta bazalnocelični karcinom in maligni melanom.

UV-žarki, ki predstavljajo 10 odstotkov vse svetlobe, ki doseže Zemljo, se na koži deloma odbijejo, deloma pa prodrejo v globlje plasti kože. UV-žarki, ki posedujejo zadostno količino energije, lahko cepijo tudi kovalentno vez med dvema atomoma, pri čemer nastajajo radikali. Šibkejše UV-žarke absorbirajo različni gradniki kože, kot so denimo molekula DNK, kožni pigment melanin ter urokanska kislina.

Pri tem se tvorijo različne reaktivne oksidativne snovi in radikali, ki lahko povzročijo cepitev DNK. Karcinogeno delovanje UV-žarkov temelji na mutaciji in okvari proteina p53, ki je zadolžen za popravljanje mutirane DNK, ter na okvari celic imunskega sistema v koži, zaradi česar tumorske celice uidejo njegovemu nadzoru.

UV-svetlobo delimo na žarke UV-B in UV-A. Žarki UV-B so odgovorni za pordelost, ki se pojavi 12 do 24 ur po sončenju, morebitne sončne opekline ter porjavitev kože, ki nastopi čez 24 do 48 ur in traja več mesecev. UV-A so sicer šibkejši žarki, vendar prodrejo globlje v kožo, prehajajo pa tudi skozi steklo. Povzročajo zgodnjo porjavitev, ki izgine že po osmih urah.

Žarke UV-B povezujejo z alergijami, staranjem kože in kožnim rakom. Izpostavljenost na videz neškodljivi svetlobi UV-A, ki prodre tudi v globlje plasti kože, so novejše raziskave povezale s pojavom sive mrene in celo z malignim melanomom. Ta kljub zgodnjemu odkritju še vedno velja za enega najbolj smrtonosnih rakov z zelo slabo prognozo. Dejavniki za povečano tveganje za kožnega raka kadarkoli pozneje v življenju so pogosto sončenje, uporaba solarijev, svetla polt, pigmentna znamenja ter kožni rak v družinski anamnezi.

Ker smo z zračnimi emisijami dodobra naluknjali ozonsko plast, ki nas je nekoč uspešneje varovala pred UV-sevanjem, naravni obrambni mehanizmi niso več dovolj. Zato moramo golo kožo, ki je izpostavljena soncu, zaščititi s sončno kremo, ki ponuja zaščito tako pred žarki UV-B kot tudi UV-A. Zaščitni faktor SPF, s katerim označimo zaščito pred žarki UV-B, se giba v območju od 15 do 50. Zaščito pred žarki UV-A pa označuje PF, ki naj bi po priporočilih znašal vsaj tretjino vrednosti SPF.

Sončne kreme vsebujejo različne UV-filtre. Po strukturi jih delimo na organske oziroma kemične in anorganske UV-filtre. V sončnih kremah zaradi boljše obstojnosti filtrov in učinkovitosti sončne zaščite pogosto najdemo kombinacijo različnih UV-filtrov. Poleg teh pa sončne kreme vsebujejo še druge snovi, ki pomagajo pri obrambi kože pred sončnimi žarki, kot so različni antioksidanti ter v sodobnejših preparatih celo encimi za obnovo DNK.

V sončnih kremah se najde veliko število različnih organskih UV-filtrov. Vsi delujejo tako, da absorbirajo UV-žarke, zaradi česar molekula preide iz osnovnega energijskega stanja v energijsko višje oziroma aktivirano stanje. Vsi organski UV-filtri pod vplivom UV-svetlobe deloma oksidirajo in zato izgubijo svojo zaščitno funkcijo, poleg tega pa pogosto povzročajo alergije.

Na etiketi, kjer so naštete sestavine sončne kreme, boste organske filtre, ki ščitijo pred žarki UV-B, prepoznali kot sestavine, ki imajo v imenu besedo paraben ali s kratico PABA, cinamat, salicilat in kafra. Organske filtre za žarke UV-A pa boste našli predvsem pod imenom benzofenon in avobenzon. Novejša mexoryl in tinosorb pokrivata tako valovni spekter UV-A kot UV-B in praktično ne povzročata alergij.

Fizikalni UV-filtri delujejo drugače, saj UV-svetlobo ne le absorbirajo, ampak jo predvsem odbijajo. Njihovi dve glavni slabosti sta povzročanje alergij in belkast videz kože po nanosu. Cinkov oksid absorbira predvsem žarke UV-A, titanov dioksid pa obe vrsti UV-žarkov.

Tako kot na drugih področjih tehnologije so v zadnjih letih tudi v kozmetični industriji v ospredje stopili nanodelci. Tako se v sončne kreme vgrajujeta titanov dioksid in cinkov oksid v obliki nanodelcev. Njihova velikost je razreda 100 do 200 nanometrov, uspeli pa so izdelati še manjše nanodelce, ki puščajo manj opazno belo sled po nanosu. Kljub majhnosti se nanodelci ne prebijejo skozi kožno bariero, zato ne povzročajo alergij.

Navzlic močnim dokazom o vlogi sončnih krem pri zmanjšanju pojavnosti kožnega raka vse več polemik odpira vprašanje njihovega širšega učinka na zdravje in okolje. Kljub izjemnemu pomenu sončnih krem za zdravje gre še vedno zgolj za kozmetični izdelek, zato sestava in vsebnost nista nič drugače nadzorovani kot ostali kozmetični preparati. Izbira je prepuščena uporabniku, ki se lahko zanaša zgolj na strokovnost izbire na lekarniških policah in kvaliteto določenih znamk.

Največja slabost organskih UV-filtrov je zagotovo njihovo prehajanje v krvni obtok, nekatere pa so celo zaznali v mleku doječih mater. In vitro raziskave na celičnih modelih so pokazale, da se nekatere spojine, kot so parabeni in derivati kafre, obnašajo kot hormonski motilci, saj se vežejo na receptorje ženskih in moških spolnih hormonov ter ščitničnih hormonov. Vendar pa neposrednega vpliva na nivo hormonov v krvi niso potrdili z in vivo študijami na ljudeh. Fizikalni UV-filtri zaradi fotoaktivacije lahko pod vplivom UV-žarkov povzročijo tvorbo reaktivnih spojin in radikalov. Titanov dioksid in cinkov oksid sta v posamičnih študijah na celičnih modelih pokazala mutageni potencial, kar bi ob zadostni absorpciji lahko predstavljalo razlog za skrb.

Po številnih in obsežnih raziskavah sodeč, nanodelci ne prehajajo skozi poroženele plasti kože, problem pa bi lahko predstavljala njihova inhalacija, zato je odsvetovana uporaba sončnih krem z nanodelci v obliki razpršila. Sicer toksikološki profili nanodelcev titanovega dioksida in cinkovega oksida niso razlog za skrb. Poleg nanodelcev zanimiv pristop predstavljajo tudi mikrokapsule, ki imajo še manjši potencial za absorpcijo skozi kožo, izkazujejo pa tudi večjo fotostabilnost.

Kot veliko drugih tehnološko naprednih novosti so tudi nanodelci naleteli na skepso in odpor mnogih uporabnikov sončnih krem. Prestrašeni potrošniki so v strahu za svoje zdravje brez tehtnih dokazov o škodljivosti nanodelcev bojkotirali nakup sončnih krem, ki vsebujejo le-te. Ob tem so na eno oko zamižali in spregledali vse koristne lastnosti sodobne sončne zaščite z nanodelci, hkrati pa so tudi na drugo oko zamižali pred vsemi nevarnostmi običajnih sončnih krem. Nekateri proizvajalci so zaradi nasprotovanja s strani potrošnikov, brez dokazov o njihovi nevarnosti, nanodelce kot morda najvarnejšo sestavino sončnih krem do sedaj iz povsem pragmatičnih razlogov preprosto umaknili iz svojih izdelkov.

Največjo obremenitev za okolje predstavljajo organski UV-filtri, kot so derivati kafre, cinamati in tinosorb, ki so jih v mikromolarnih koncentracijah našli tudi v morskih ribah. Seveda pa ni znano v kolikšni meri in ali sploh škodujejo drugim organizmom. To področje bo zato zagotovo potrebno podrobneje raziskati, saj uporaba nanodelcev postaja vse bolj razširjena in presega okvire kozmetične industrije.

Letos torej še enkrat premislite, kakšno sončno kremo boste kupili. A ne razmišljajte predolgo! Medtem ko ostaja odprto vprašanje absolutne varnosti nanodelcev in drugih UV-filtrov v sončnih kremah, ni nobenega dvoma o dolgoročni škodljivosti UV-žarkov, ki na vas prežijo skozi ozonske luknje.

Nanodelcev se ne boji Andrea.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

ooooo mi se pa bojimo nano-delcev. pardon.

kaj nej pol kupim??

Če verjameš v znanost, sončno kremo z nanodelci!!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness