Off jeklenih živcev

Off jeklenih živcev

Aktualno-politična novica
9. 8. 2018 - 15:48
 / OFF

Mlada italijanska vlada je dosegla eno svojih prvih zakonodajnih zmag, potem ko je senat sprejel novo reformo trga dela. Novi zakon odpravlja reformo, ki jo je v imenu bolj fleksibilnega trga dela pred tremi leti sprejela levosredinska vlada Demokratične stranke. Reforma predstavlja eno glavnih predvolilnih obljub stranke Gibanje pet zvezd. Novo sprejeti  zakon bo omejil uporabo kratkotrajnih pogodb o zaposlitvi, ki sedaj lahko trajajo dve namesto treh let, povečalo pa se je tudi plačilo socialnih prispevkov. Drugi del reforme od podjetij zahteva, da vrnejo subvencije za nove zaposlitve, če proizvodnjo pet let po prejemu subvencij preselijo v tujino. Opozicija in gospodarska zbornica nasprotujeta zakonu, ker naj bi ustavil ustvarjanje novih delovnih mest.  Vlada odgovarja, da bo zakon, ki ima precejšnjo podporo javnosti, preprečil zdajšnje zlorabe kratkih zaposlitev in prisilil delodajalce, da predvsem mlade zaposlijo za nedoločen čas.

Predsednik Demokratične republike Kongo Joseph Kabila je napovedal, da ne bo kandidiral na decembrskih predsedniških volitvah. Kabila je na položaj prišel leta 2001 med drugo kongoško državljansko vojno, ko je na tem položaju nadomestil svojega očeta Laurenta Kabilo, ki je umrl v atentatu. Drugi mandat se je Josephu Kabili iztekel že leta 2016, a so bile volitve večkrat prestavljene. Volilna komisija pravi, da so razlogi organizacijske težave pri registraciji volilnih upravičencev zaradi varnostne situacije v centralni provinci Kasai in pomanjkanje financ. Opozicija obtožuje Kabilo, da vpliva na volilno komisijo in odlaša s sestopom z oblasti. Predsednik sicer po ustavi nima pravice do tretjega mandata, a Kabila do sedaj ni želel potrditi, da bo to spoštoval. V odziv na predsednikovo vztrajanje na oblasti je prišlo do več izbruhov protestov, ki pa so bili s silo zatrti. Zgolj lani je v teh protestih umrlo okoli 50 ljudi. Kandidat vladajoče Ljudske stranke za rekonstrukcijo in demokracijo bo zdajšnji minister za notranje zadeve Emmanuel Ramazani Shadary. Opozicija zato Kabilo obtožuje, da gre pri predsedniških volitvah zgolj za manever, s katerim želi vladajoči režim ostati na oblasti. Njegov glavni nasprotnik bo nekdanji vojaški voditelj iz državljanske vojne Jean-Pierre Bemba. Ta se je pred dobrim tednom vrnil v Kongo po več kot desetih letih, potem ko je bil na Mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu oproščen odgovornosti za nasilje vojakov njegove milice v Centralnoafriški republiki v letih 2002 in 2003.

Argentinski senat je zavrnil predlog zakona o legalizaciji splava. V Argentini je sedaj splav dovoljen zgolj v primeru posilstev in v primerih, ko je ogroženo življenje matere. Predlagan zakon bi dovolil splav brez restrikcij do štirinajstega tedna nosečnosti. Zakonu je nasprotovala predvsem katoliška cerkev, katere funkcionarji so se javno izrazili proti zakonu. Predlog zakona je v javnomnenjskih raziskavah podpiralo 60 odstotkov Argentincev, okoli 70 pa jih nasprotuje vmešavanju cerkve v to vprašanje. Urugvaj in Kuba tako ostajata edini državi v Latinski Ameriki, ki dovoljujeta prosto odločitv za prekinitev nosečnosti.

Kitajska je sporočila, da bo uvedla 25 odstotne uvozne carine na 14 milijard ameriškega blaga. Nove carine bodo v veljavo stopile čez dva tedna, pokrivajo pa predvsem industrijske surovine, kot so les, odpadne kovine in papir. Poteza je odgovor na enako visoke ameriške carine v višini 43 milijard evrov. Kitajska je hkrati napovedala še carine na dodatnih 50 milijard evrov ameriških produktov, če bo ameriški predsednik Trump izpolnil svoje obljube o zaostrovanju trgovinske vojne, skupno pa je Kitajska uvedla ali napovedala carine na okoli 100 milijard evrov ameriškega uvoza. Na ameriški strani je ta številka več kot dvakrat višja, česar pa Kitajska ne more izenačiti, saj ZDA uvozi mnogo več kitajskega blaga, kot ga potuje v drugo smer. Da Peking stopnjuje svoj odziv na agresivno ameriško politiko, kaže tudi današnje pisanje v kitajskih državnih medijih, ki med drugim ZDA obtožujejo, da vodijo zunanjo politiko z »mafijsko mentaliteto«.

Združene države nadaljujejo tudi spor z Rusijo. Napovedale so namreč nove sankcije zaradi domnevne ruske odgovornosti za zastrupitev nekdanjega ruskega agenta tajnih služb Sergeja Skripala in njegove hčerke z živčnim strupom v Veliki Britaniji. Skripalova, ki sta sedaj še okrevala, sta se zastrupila marca letos, tri mesece kasneje pa je zaradi istega strupa v istem kraju, kjer je strup našla v najdeni steklenički, umrla ena ženska. ZDA so zaradi primera Skripal že marca izgnale 60 ruskih diplomatov in prisilile Rusijo v zaprtje konzularnega predstavništva v Seattlu. V Moskvi so nove sankcije in njihovo povezovanje s primerom Skripal označili za nesprejemljive in nezakonite. Na ameriškem zunanjem ministrstvu niso obširneje razložili, zakaj so se sedaj odločili za še ene sankcije. Te bodo prepovedale izvoz ameriških produktov, ki imajo dvojno civilno in vojaško rabo, v Rusijo, prizadele pa bi lahko predvsem ruski letalski sektor. Ameriška politika do Rusije je v zadnjem času precej nekonsistentna. Včeraj je namreč senator Rand Paul, eden izmed najtesnejših zaveznikov predsednika Trumpa, na obisku v Moskvi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu osebno predal Trumpovo pismo, v katerem ameriški predsednik poudarja pomen tesnejšega sodelovanja na področju varnosti in kulture.

Socialni partnerji v gospodarski panogi gostinstva in turizma so podpisali novo kolektivno pogodbo, katere učinki bodo začeli veljati jeseni. Pogodba prinaša izboljšave za zaposlene predvsem pri problematiki presežnih ur. Sporazum predstavi generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban:

Izjava

Druge ugodnosti, kot so plačilo za prevoz na delo in dodatki za delo v nedeljo in med prazniki, ostajajo nespremenjene. Dvig plač, ki ostajajo na ravni leta 2012, ni bil del tega kroga pogajanj, saj bo to del novih jesenskih pogajanj, ko bodo znani rezultati poletne turistične sezone.

O pritiskih vodstev podjetij na sindikalne zaupnike in delavce v kovinarski industriji
 / 24. 7. 2018
Ostajamo pri uspešnem sindikalnem boju. Stavkovni odbor jeklarne Štore Steel je z vodstvom podjetja podpisal aneks h kolektivni pogodbi, po kateri bodo delavci dobili zahtevano 25-odstotno zvišanje plač. Zaradi tega je odpovedana tudi za jutri napovedana celodnevna stavka. V Štore Steel je prva kratka opozorilna stavka potekala junija. Po besedah sindikata podjetje posluje odlično, proizvodnja je rekordna, kljub temu pa so osnovne plače precej nizke in znašajo okoli 100 evrov.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

100 eur? Ne ga srat no!

pazi zdaj bodo znašale 125eur!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.