Še pomnite Pikala, tovariši?

Oddaja
27. 8. 2018 - 16.00

Nova slovenska vlada po dolgem in vročem poletju dobiva končno obliko. Vse kaže, da bo novi stari minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. V današnji oddaji Pod katedrom bomo preleteli njegove dosedanje »dosežke« in razmišljali o prihodnosti slovenskega visokega šolstva pod njegovo taktirko.

Če ste v preteklih petih letih vsaj bežno spremljali področje visokega šolstva, Jerneja Pikala gotovo poznate. Je redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bolj poznan je seveda kot bivši minister za izobraževanje in avtor zloglasnega Zakona o visokem šolstvu – ZviS. Da, tistega zakona, ki je leta 2014 pod vodstvom Študentskega društva Iskra na ulice Ljubljane prignal več tisoč študentk in študentov. Zakona, ki je na rednem študiju neuspešno skušal uvesti šolnine. Po štirih letih in treh ministricah šolnin na srečo še nimamo. No, nimamo nobenih korenitejših sprememb visokega šolstva. Pa bi bil že čas. In Jernej Pikalo to ve. Ve tudi, v kateri predal je pospravil svojo različico Zakona o visokem šolstvu. In pričakujemo lahko, da jo bo privlekel na plano. Preden si osveži spomin profesor Pikalo, si ga osvežimo mi in poglejmo, kaj je prinašal Pikalov ZViS.

Gotovo najbolj pereča novost Pikalovega predloga je bila uvedba neke vrste šolnin za redni študij. Ministrstvo je želelo ukiniti izredni študij ter uvesti polni in delni študij. Delni študij bi bil po obsegu enak, vendar dvakrat daljši. Namenjen bi bil torej študiju ob delu. Tako delni kot polni študij bi bila za večino študentov brezplačna. Če bi se zapolnila vsa mesta na polnem študiju, bi lahko vpisali dodatne študente, ki pa bi si študij morali plačati. To bi v praksi pomenilo, da bi za nekatere študente že prvi vpis na fakulteto bil plačljiv. Od tod tudi glavna kritika in razlog za tako množičen protest. Ministrstvo je takrat sicer večkrat poudarilo, da nov predlog zakona šolnin ne uvaja. Šolnine namreč že dolgo časa obstajajo za izredni študij. Uvaja pa jih na polnem študiju, in to ob prvem vpisu. Glavna bojazen Iskre je torej bila, da se financiranje visokega šolstva prelaga na pleča študentov. Zakon je bil problematičen tudi za sindikate, saj je dodatno obremenjeval strokovne delavce. Prinašal je tudi nekatere dobre novosti, denimo financiranje doktorskega študija pod okriljem javne službe. Po usklajevanjih so zakonu dodali še nekaj varovalk in izboljšav, a je vlada padla pred sprejetjem zakona, minister Pikalo pa se je vrnil na domačo fakulteto.

Vajeti je z novo vlado prevzela Stanka Setnikar Cankar in spisala nov predlog reorganizacije visokega šolstva, a morala zaradi afere z izplačevanjem honorarjev odstopiti. Pa je prišla nova ministrica, Klavdija Markež, in zaradi ponarejene diplome po enem tednu odstopila. Nasledila jo je Maja Makovec Brenčič, ki se je na položaju obdržala tri leta, dvakrat več kot vsi ostali trije skupaj. V tem času ji je uspelo sprejeti nekaj sprememb Zakona o visokem šolstvu, večinoma bolj kozmetične narave. Izpostavimo lahko morda povečanje sredstev za visoko šolstvo in sofinanciranje doktorskega študija, čeprav tudi pri tem ni šlo brez nepotrebnih zamud in zapletov. Morda še najbolj ambiciozen predlog je bila januarska novela ZViS. Predlog sprememb je uvajal jasnejšo definicijo obsega in financiranja javne službe. To namreč že od leta 2011 zahteva Ustavno sodišče. Novela je prinašala tudi strožje pogoje za pridobitev koncesij, z drugimi besedami, težje bi bilo ustanoviti novo univerzo. Zaposleni bi dobili bolje definirano delovno in pedagoško obveznost, študentke in študentje pa obvezno športno vzgojo. Predlog je omogočal tudi uvedbo sprejemnih izpitov, a je obtičal v parlamentarnem postopku in pred odstopom vlade ni dočakal luči sveta.

Po štirih letih smo torej kljub številnim poizkusom sprememb zakonodaje še vedno tam, kjer je ostal Pikalo. Pri zahtevah Ustavnega sodišča iz leta 2011, ki je Zakon o visokem šolstvu označilo za neustaven. Novega ministra torej najprej čaka definicija javne službe in ureditev njenega financiranja. Ker drastičnega povečanja sredstev za visoko šolstvo ni pričakovati, bo to težavna naloga. Univerze bodo namreč še naprej želele izkoriščati izredni študij kot vir dodatnega financiranja. Dobra definicija javne službe pa bi izničila rentabilnost izrednega študija, saj bi ukinila parazitiranje na javni infrastrukturi. Seveda je izkoriščanje izrednega študija bolj posledica katastrofalnega financiranja osnovne dejavnosti. Nekatere fakultete so tako praktično prisiljene v to, da prek šolnin krpajo primanjkljaj, ki bi ga morala zagotoviti država. Seveda se ne bodo strinjale z zaostritvijo izvajanja izrednega študija, kaj šele z njegovo ukinitvijo, če ministrstvo ne bo zagotovilo dodatnega denarja. Ali pa drugačnega načina financiranja. To pa bo težka naloga tudi za že izkušenega politika, kot je dr. Pikalo. Novi ZViS bi lahko po zgledu zadnje, nesprejete novele zaostril pogoje za pridobitev koncesije za izvajanje javne službe. Pa denimo zakonsko omejitev trajanja mandatov dekanov in rektorjev na maksimalno dva mandata, torej osem let. Tudi polno financiranje doktorskega študija ne bi bilo odveč. To so le nujno potrebne spremembe, ki jih čakamo že dolgo časa. Da sploh ne omenjamo visokih stroškov študija. Študentje in študentke na akademijah morajo material plačevati sami, terenske vaje so na večini fakultet obvezne, a plačljive, draga programska oprema pa ni zagotovljena. Ob takem stanju so sanje o investicijah v novo infrastrukturo zelo oddaljene.

Novi minister se bo seveda moral ukvarjati tudi s težavami, ki se ne vežejo neposredno na visoko šolstvo. Ena takih je poklicna matura. Natančneje, peti predmet na poklicni maturi. Zadnja leta se namreč veliko osnovnošolcev vpisuje na srednje strokovne šole. Pa ne zato, ker bi se želeli strokovno izobraziti in zaposliti v neki panogi. Za srednjo šolo se odločijo zato, ker je s poklicno maturo in petim predmetom lažje priti na želeno fakulteto. Kar 85 odstotkov srednješolcev po zaključeni srednji šoli študij nadaljuje, od tega le 30 odstotkov s splošno maturo. Pikalo bo s svojo ekipo moral najti način, kako preprečiti izkoriščanje petega predmeta na poklicni maturi za lažji vpis na fakulteto.

Če bo šlo vse gladko, bo tako Jernej Pikalo v naslednjih tednih postal novi-stari minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Upajmo, da stari minister s seboj ne bo prinesel starih idej, ki smo jih študentje in študentke enkrat že zavrnili. Vso srečo!

Spomine na novega ministra je obujal Tomaž.

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Posnetek!

Počaki no. Sej bo jutri.

THEY TOOK URRR JOBZZZZ

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.