Innumerable Forms: Punishment in Flesh

Nocoj se bomo ponovno posvetili metalskemu podzemlju. Fenomen vnovičnega interpretiranja starega metala smo letos v različnih Tolpah obravnavali že večkrat. Posvetili smo se bendom, kot so Tomb Mold, Grave Upheaval in Mammoth Grinder. Z enako tematiko smo se ukvarjali tudi v DJ Grafitih Izpod Radarja. Kar smo ugotovili, je, da je podzemna metal scena v izredno dobrem stanju in da je trenutni trend igranja starega metala povzročil poplavo bendov, ki želijo zveneti kot kak finski death metal iz devetdesetih. Eni izmed prvih, ki so finski death metal zopet privlekli na površje podzemne metal scene in ki so tudi krivi za celoten hype, so vsekakor Američani Spectral Voice, ki jih bomo 28. septembra ponovno videli na koncertu v Kopru.

Tako bomo tudi tokrat v Tolpi bumov obravnavali ameriški bend, ki si želi zveneti kot kakšen death metal bend iz devetdesetih. To so Innumerable Forms iz Bostona. Punishment In Flesh je naslov plate, ki je izšla pri založbi Profound Lore. Boston sicer ni mesto, ki bi bilo zgodovinsko znano po death metalu. Je pa meka hardcore glasbe s kultnimi imeni, kot so SS Decontrol, Negativ FX, Slapshot in Jerry's Kids. Zato nas tudi ni presenetilo, ko smo v postavi zasedbe Innumerable Forms našli same hardcore heroje.

Innumerable Forms je v osnovi projekt, ki ga je začel Justin DeTore. Justina se spomnimo predvsem po zlobnem power violence bendu Mind Eraser. Trenutno še vedno igra tudi v Magic Circle, Summerlands in Boston Strangler. Na prvih izdajah je vse inštrumente odigral sam. V zadnjih letih pa komade piše skupaj s kitaristom Jensenom Wardnom, ki z bendom igra tudi v živo. Jensen je oseba, ki stoji za založbo Iron Lung Records in seveda igra tudi v bendu Iron Lung. Na drugi kitari je Chris Ulsh, ki smo ga letos januarja že omenjali kot vodilnega člana benda Mammoth Grinder, poleg tega pa igra še v zasedbi Power Trip. Na bobnarskem stolu sedi Connor Donnegan, ki isto delo opravlja tudi v bendu Genocide Pact. Na basu pa je Doug Cho, ki sicer igra v hardcore bendih, kot sta The Rival Mob in Give. Če skušamo med bostonsko hardcore sceno in ustvarjalnostjo tega benda potegniti vzporednico, sicer težko najdemo skupne točke. Morda bi veljalo pozornost usmeriti k tendenci benda, da igra zelo počasi, kar je bila tudi odlika benda Mind Eraser.

Pomembno vprašanje, na katerega si moramo odgovoriti, je, zakaj smo se sploh odločili napisati recenzijo in ob vsej poplavi bendov izpostaviti prav Innumerable Forms. Takoj bomo poudarili ključno prvino benda, namreč odlične death doom dele, v katerih je bend najbolj uspešen, dovolj da vzbudi našo pozornost. Včasih se spogledujejo celo s kakšnim funeral doom bendom. In nizko uglašene kitare z izredno umazanim zvokom so najbolj funkcionalne prav v takšnih delih. Ne smemo pa zanikati niti vloge, ki jo odigrajo bobni, saj ti s svojim nasilnim tolčenjem po činelah in prehodih največ prispevajo ravno takrat, ko se skladbe najbolj upočasnijo.

Druga stvar, ki nam ob poslušanju plate Punishment In Flesh najbolj ugaja, so srednje hitri deli, v katerih so kitarski riffi in bobni v odličnem sožitju. Predvsem pa ustvarjajo občutek tegobe in nekakšnega pričakovanja, da bo skladba eksplodirala. Tudi to se sicer zgodi, a bend agonijo večinoma raje nadaljuje s še bolj kaotičnimi deli. Prav ti so ena izmed šibkih točk plošče, povzročijo občutek zmede in na tej točki bend izgubi našo pozornost. Najslabši del plošče je popolna nerazumljivost hitrih delov. Kitarske linje se spremenijo v šum, saj so bobni preveč v ospredju. Res je, da v takšnih trenutkih bobni diktirajo najbolj divje dele plošče, a želeli bi si tudi razločno razumljivih kitarskih riffov, čeprav produkcija jasno terja tudi določene kompromise.

Še en razlog, da se nam zdi ta plata vredna pozornosti, tiči v produkciji in aranžmajih. Kot smo omenili na začetku, je aktualno sceno popolnoma preplavil trend atmosferičnega death metala. Zato poznamo ogromno bendov, ki si želijo zveneti, kot da prihajajo iz jamskih globin. Priča smo bednim klonom Spectral Voice ali starih Convulse, Rippikoulu in Demigod. Innumerable Forms niso izumili nič novega, a skladbe so sestavili pametno. Produkcijsko niso zapadli v kliše reverbiranih bobnov, kitar in vokalov, pač pa so poiskali temačen, surov in umazan zvok. Skratka, Punishment In Flesh je gotovo kandidat za top 10 metal plat leta, pika.