Arigato za sir, hvala za avtomobile

Aktualno-politična novica
14. 12. 2018 - 17.00

Evropski parlament je v sredo ratificiral prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Japonsko. Boj za ratifikacijo sporazuma se je vlekel že več kot pet let. Evropska komisija je dokument v končni obliki predstavila že decembra lani, nato pa je bilo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu treba urediti še podrobnosti. Sporazum je po besedah evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström največji ne le v Evropi, temveč na celem svetu, saj pokriva največje prostotrgovinsko območje in s tem 30 odstotkov bruto domačega proizvoda na svetu. Toda sporazum po besedah predstavnikov Komisije ni le največji, je tudi najboljši in najbolj ozaveščen, saj je prvi, ki eksplicitno omenja zaveze, ki so na področju boja proti podnebnim spremembam nastale s sprejetjem pariškega podnebnega sporazuma. Poleg tega je prvi prostotrgovinski sporazum, ki ga je Evropska unija ratificirala sama. Za veljavo dogovora med Unijo in Japonsko namreč ni potrebno, da ga ratificirajo tudi parlamenti držav članic.

o prosto trgovinskem sporazumu med japonsko in Evropsko unijo
 / 11. 12. 2017

Komisarka za trgovino Cecilia Malmström je lani decembra takole opisala sporazum:

Izjava

Zaradi velikega apetita po evropski hrani so Japonci tako pristali na znižanje carin za evropska podjetja, ki na njihove trge uvažajo sire, kot sta gauda in čedar, vina, govedino in svinjino. Evropska unija pa je pri tem pristala na znižanje carin za uvoz japonskih avtomobilov in avtomobilskih delov. V izmenjavi “sir za avtomobile”, kot je tudi ljubkovalno poimenovan sporazum, naj bi po besedah Evropske komisije evropska podjetja prihranila za milijardo evrov carin. Pri tem je pomemben podatek, da bo Japonska predvidoma prihranila še več - 1,6 milijarde evrov v carinah. Taka izguba je gospodarsko gledano približno ekvivalentna temu, da bi Evropsko unijo zapustila Finska. Pozitivni učinki na gospodarstvo Evropske unije na dolgi rok so tudi sicer dvomljivi, izpostavi Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera:

Izjava

Kar lahko povemo o prostotrgovinskih sporazumih EU, kot so CETA s Kanado, TTIP z Združenimi državami Amerike in TISA z 22-imi državami Amerik in Azije, skoraj nujno drži tudi za novosprejeti sporazum z Japonsko. Koncept proste trgovine kot take je že sam po sebi problematičen - njegovi zagovorniki poudarjajo, da od proste trgovine imata korist obe vpleteni entiteti, s tem pa tudi njuni prebivalci. Tako preprosti model “sira za avtomobile”, ki naj bi s pomočjo proste trgovine privedel do več proizvedenega sira in več proizvedenih avtomobilov ter s tem do boljšega gospodarstva za obe vpleteni entiteti, pogosto zapostavlja, da to v praksi lahko privede tudi do propada na primer evropske avtomobilske industrije ali japonske prehrambene industrije. Ko se države namreč specializirajo za proizvodnjo določenih produktov, lahko kapital, vložen v druge industrije, propade.

Tudi ko se odmaknemo od samega koncepta proste trgovine in se posvetimo direktnim posledicam, ki jih bo prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Japonsko uvedel, ugotovimo, da so problematične. Gnezda izpostavi, da sporazum, podobno kot CETA, predvideva negativen pristop k liberalizaciji storitev:

Izjava

Klavzule, ki se navezujejo na zaščito storitev pred liberalizacijo, so po ocenah več pravnikov šibke, dodaja Gnezda:

Izjava

Magnette
Valonski parlament zavrnil podpis CETE
 / 20. 10. 2016

Evropski parlament je sporazum ratificiral s podporo 474 in nasprotovanjem 152 poslancev. Glasovanja se jih je vzdržalo 40. Sporazum sta zavrnili poslanski skupini evropskih zelenih in levice, do zadnjega pa so o podobni odločitvi razmišljali tudi v Stranki evropskih socialistov:

Izjava

Ratifikacija sporazumov v parlamentih držav članic ni potrebna, ker sporazum ne predvideva mednarodnih sodišč, ki bi razsodila v sporih med investitorjem in državo. Glede vzpostavitve sodišč se namreč Evropska unija in Japonska nista uspeli poenotiti in zato sporazum sploh ne predvideva mehanizmov za reševanje tovrstnih sporov. Vzpostavitev sodišč je tudi ena od redkih točk, s katero je bila javnost seznanjena že pred predstavitvijo dokončne verzije sporazuma.

Izjava

Več mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z lobiranjem v Evropski uniji, je opozarjalo na netransparentnost samih pogajanj. Šele decembra lani, ko je Komisija predstavila prostotrgovinski sporazum in ko je bil ta že poenoten, je javnost dobila vpogled v celoten dokument. Organizacija Corporate Europe Observatory je izdala poročilo, v katerem navaja, da so bili v nastajanje dokumenta v 90 odstotkih vključeni gospodarstveniki in skupine lobistov, le v 4 odstotkih pa predstavniki civilne družbe. Komisija se je v procesu nastajanja sporazuma sestala s 190 skupinami lobistov in z nobenim predstavnikom sindikatov. Več Gnezda:

Izjava

Komisija je v pet let dolgih pogajanjih ves čas izpostavljala, da je prostotrgovinski sporazum napreden na področju boja proti podnebnim spremembam in boja za trajnostni razvoj. Gnezda izpostavi, da je pariški podnebni sporazum v dokumentu le omenjen  in da boj proti podnebnim spremembam ostaja le na ravni te omembe. Ob tem dodaja, da se Japonska poslužuje drugih spornih praks na področju okoljske politike, ki jih prostotrgovinski sporazum ne naslavlja:

Izjava

Prav tako problematičen je sporazum z vidika informacijske tehnologije in zasebnosti. Evropska komisija je s Splošno določbo o varovanju osebnih podatkov naredila pomemben korak za zaščito podatkov uporabnikov. Toda te zaščite ni uspela prenesti v prostotrgovinski sporazum z Japonsko, kar je izgubljena priložnost, poudarja Ante Wessels iz Fundacije za svobodno informacijsko infrastrukturo:

Izjava

O prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Japonsko unijo
 / 23. 7. 2018

Wessels izpostavlja člen, ki onemogoča vpogled v algoritme in programsko opremo podjetij, kar je problematično predvsem z vidika varovanja potrošnikov.

Izjava

Nevladne organizacije so opozarjale tudi na možnost nižanja standardov za prehrano in zdravila. Japonska je na področju regulacije hrane bolj liberalna, sam sporazum pa še ne določa natančno, kaj se bo z regulacijo določenih področij trgovine sploh zgodilo, temveč šele ustanavlja odbore, ki se bodo kasneje ukvarjali z zakonskimi ureditvami posameznih področij:

Izjava

Podobne odbore je vzpostavil tudi prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado, CETA. V svojem delovanju so se ti odbori izkazali kot netransparentni, dodaja Gnezda:

Izjava

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

https://www.attac.at/fileadmin/dateien/download/JEFTA_-_Mythen___Fakten.pdf

Pariški sporazum je samo omenjen, ni pa nikakršnih konkretnih ukrepov ali zavezujočih obveznosti, kako naj bi se ga dejansko izvajalo. Trgovinski interesi so celo izrecno postavljeni nad varovanjem podnebja, ko so zapisali, da sporazum JEFTA ne bo oviral EU in Japonske pri izvajanju večstranskih sporazumov o varstvu okolja, ampak samo, če to ne preprečuje trgovine ali ne “diskriminira” EU ali Japonske.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.