3D Prasci: Brown

3D Prasci: Brown

Recenzija izdelka
4. 2. 2019 - 19.00

ZARŠ, 2019

 

3D Prasci so kolektiv, ki se po tukajšnjih glasbenih logih s presledki klati že slabih 20 let, Jure Duh – Dzhuko, Dejan Slak – Sleyk ter Marko Grubar – Mari tvorijo trio, ki v bistvu ne cilja ravno v vrhove progresije, ne išče mesta v soju žarometov oziroma na velikih odrih, pač pa se drži nazaj, ustvarja in muzicira predvsem na podlagi umetniškega vzgiba in se kot tak ne izpostavlja pretirano. Trio je pred tremi leti izdal svoj prvenec - dvojni album 3D Prasci, ki sta ga pravzaprav tvorila (pod)albuma Pink in Light Blue, vsak s po osemnajstimi skladbami. In tudi naslov za tokratni drugi album so 3D Prasci poiskali v barvni lestvici. Tokrat se torej v Tolpi bumov posvečamo plošči Brown, ki jo bo trojec iz Šentjerneja izdal ta četrtek v sodelovanju z našo hišno Založbo Radia Študent.

Brown je precej enostaven album, ne izgleda, kot da bi bil zgrajen po kakršnemkoli posebnem konceptu, prej dobimo vtis, da gre preprosto za nabor posnetkov benda, ki se je v času od izida zadnje plate redno sestajal, snemal, preučeval svoje improvizacijske seanse in jih nato združeval v smiselne celote. Za razliko od dvojnega debija, na katerem je bilo skupno šestintrideset komadov, so Prasci tokrat dostavili trinajst skladb, glasbeno pa je nova plošča usmerjena predvsem v rock oziroma fusion več različnih žanrskih vplivov, ki se vsi skupaj srečajo pod rockovskim dežnikom.

Za poslušalca, ki se bo s Prasci srečal prvič, bodo določeni motivi in momenti morda nekoliko neumestni oziroma zdi se, da je bend za potrebe svojih bolj ali manj trolovskih ambicij vsekakor žrtvoval tudi komad, dva ali tri v prvi polovici plate. Komadi o kurcih, dekletih, fantih, dreku in alkoholu so seveda rokenrol, a hkrati tokratni recenzent priznava, da so dotični motivi in komadi tudi pri njem absolutno dosegli svoj namen povzročiti zmedo in prevpraševanje motivike oziroma so s tem tudi pomagali osvetliti določene družbene pojave, česar se fantje, roko na srce, lotijo nekoliko enigmatično, a na momente, naprimer v komadu Uon ma sajie, tudi zelo posrečeno.

Humorna jazz fuzija iz domačih logov
 / 16. 6. 2016

Aranžmaji na albumu so, kot rečeno, rockovski, a v vsakem komadu je tudi dovolj drugače žanrsko zaznamovanih vstavkov, da bomo 3D Prasce še naprej najraje kategorizirali kot svobodnejši rock oziroma fusion. Predvsem v daljših kosih v drugi polovici albuma se bend zares osvobodi in brez šale preklopi v višjo prestavo ter tako zadovolji tudi zahtevnejšega poslušalca, medtem ko prva polovica s svojimi sredinsko rockovskimi aranžmaji pusti vtis pretirane enostavnosti. Ob omenjeni enostavnosti mora eden izmed očitkov, predvsem v kontekstu prvega dela plošče, leteti na njeno repetitivnost. Najprej je treba bendu priznati, da je na celotnem albumu večina prehodov znotraj zgradb komadov po svoje svežih in izvirnih, idealen primer tega je naprimer komadič Oleo gerlo, problematična pa ostajajo kasnejša ponavljanja in z njimi razvodenenje v aranžmaje vpeljanih novosti, ki jim po obetavnih obratih v komadih nekako umanjka poguma za še globlji potop v neznane, za odtenek bolj svobodne vode, v katerih se, roko na srce, Prasci znajdejo odlično, definitivno bolje kot v simplističnih refrenih. Kitarske solaže na albumu so najslajše, ko se kitarist Jure Duh sprosti in vanje inkorporira ne le rockovske in fusion vplive, temveč tudi fragmente glasbenih jezikov metala, funka, psihedeličnega rocka in etna, pa ko se pridružijo še čudaške klaviature, ko 3D Prasci plavajo. Tudi repeticijo pa fantje mestoma obrnejo v svoj prid. Tako je naprimer v komadu Marki boy je na pu kuoj, neskončnem tripu, ki proti koncu albuma krivuljo občutkov obrne močno navzgor in porodi vprašanje - zakaj si Prasci ne dovolijo še več eksperimentiranja?

Vendarle pa lahko sklenemo, da nas Prasci v album uvedejo z vse preveč cheeza, nas za trenutek zmedejo, splošni vtis pa predvsem na podlagi izvrstne tehnike instrumentalizma iz komada v komad nekoliko popravljajo in album zaključijo s šopkom, ki resnično pritiče izdaji Založbe Radia Študent. Kljub fotrovskim trolovskim momentom je splošni vtis po preposlušani plati zelo pozitiven. Na pregovorno močne Prasce pa ste vabljeni tudi v živo v bar Prulček na Prijateljevi ulici v Ljubljani, kjer bodo ta četrtek, na dan izzida, ploščo Brown predstavili tudi na koncertu ...

 

3D Prasci - Oleo gerlo
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Super 3d prašički :-)

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.