Rog: prvih trinajst let

Rog: prvih trinajst let

Oddaja
21. 3. 2019 - 12.00

Pogovor ob 13. obletnici AT Rog

----------------

Tovarišu v spomin

18. marca je v tovariških krogih in na spletnih omrežjih zaokrožila novica o umoru anarhista Lorenza Orsettija. Na tviter računu islamske drzave so se pohvalili z fotografijami mrtvega telesa in osebnih dokumentov. Kmalu zatem so njegovi tovariši dali v javnost pismo samega Lorenza. Po številnih italijanskih mestih in drugod se v teh dneh vrstijo solidarnostne akcije in spominske skupščine.

Lorenco Orsetti, z vzdevkom Orso in partizanskim imenom Takošer, je bil eden od mnogih anarhistov in anarhistk, ki se je na območju Rojave pridružil antikapitalističnim, antifašističnim, feminističnim in revolucionarnim kurdskim enotam, ki se borijo za socialno revolucijo in posledično proti islamski državi. V Siriji je preživel leto in pol, v tem času pa je o dogajanjih vztrajno poročal na svojem facebook profilu ter skozi časopisne in radijske intervjuje. Poleg samega angažmaja na fronti za ohranitev eskperimenta Rojava, je deloval kot pomemben vir novic z bojišča in revolucije.

33 letni Lorenzo, doma iz Firenc, je skupaj s svojim celotnim vodom padel na bojišču med boji v Baghuzu, ki v trenutni zahodni medijski krajini velja za zadnje oporišče Islamske države. No, če gre verjeti zadnjim podatkom, naj bi bila Islamska država v tem mestu medtem uničena, kar naj bi pomenilo njen dokončen poraz. Tudi če bi se ta spektakelsko preparirana novica izkazala za točno, je potrebno poudariti, da boj ljudi kot je bil Lorenzo, in tisoče drugih libertarnih bork in borcev ni končan.

V jedru projekta Rojava so boj proti patriarhatu, kapitalizmu in za vzpostavitev novih socialnih odnosov. To so tudi razlogi, ki so Orsa in številni druge tovariši in tovarišice pripeljali v Rojavo. To pa ne moti italijanskega notranjega ministra in podpredsednika vlade, voditelja skrajno desne Severne Lige Mateo Salvini - ta je v nekaterih krogih znan pod vzdevkom "Morilec" ali enostavno "Fašist" -da ne bi na svojem tviter računu objavil, da "moli za Lorenza."

Salvinijeva zloraba imena umrlega tovariša je seveda razburila anarhistične in ostale libertarne kroge v Italiji. Salvini je namreč eden od najmočnejših členov vlade, ki je sprožila do sedaj najbolj brutalno represija nad zasedenimi prostori in stanovanjskimi projekti po Italiji hkrati pa je bila pod njegovo taktirko decembra lani sprejeta zakonodaja, ki je praktično onemogočila vsakršno politično udejstvovanje ljudi brez italijanskega državljanstva, resno pa omejuje možnosti politične akcije in protestov.

Eden od novih Salvinijevih zakonov določa, da je vsakršna blokada ceste s kakršnimi koli ovirami, tudi denimo s kolesom, po novem obravnavano kot kriminalno dejanje in celo kot dejanje organiziranega kriminala, za katero je zagrožena večletna zaporna kazen. Na drugi strani je vlada uvedla specifično obliko temeljnega dogodka, ki pa ljudi - v nasprotju z nam bolj znanimi oblikami - obvezuje, da sprejmejo točno določeno delavno mesto, ne glede na njegove pogoje. Ostalih represivnih ukrepov pa je aktualna vlada sprejela malo morje: policija lahko po novem tako prepove ljudem, ki so v preiskavi zaradi kaznivih dejanj, dostop do zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter jim prepove gibanje v določenih delih mest; vlada nadaljuje z imperialistično vojaško politiko prejšnjih vlad in izvaja vojaške opracije v Libiji, Nigerju, Tuniziji in Djibutiju; vlada je ukinila cel niz pravic migrantom, med drugim t.i. "humanitarno dovoljenje za bivanje", migranti pa po novem praktično nimajo možnosti, da bi pridobili status rezidenta, s čimer jim je onemogočen dostop do številnih javnih služb. In tako dalje in tako naprej.

Salvini, ki "moli za Lorenza" je tudi isti Salvini, ki načeluje politiki, po kateri so anarhisti in ostali libertarci, ki se vrnejo iz bojev v Siriji, ob vrnitvi obravnavani kot teroristi. Deležni so sodnega pregona, nekaj pa se jih nahaja v hišnih priporih. Brez dvoma bi se enako zgodilo z Lorenzom Orsettijem. Ko bi se namreč vrnil v Italijo, bi ga po vsej verjetnosti čakala zaporna kazen ali hišni pripor, sedaj pa je v avtentično perverzni spektakelski maniri kot mrtev anarhist postal nosilec prapora italijanske vlade v boju proti Islamski državi.

V spomin na tovariša Lorenza Oresttija, objavljamo njegovo poslovilno pismo. Tudi Črna luknja se pridružuje njegovim besedam: "Zdaj in za vedno, naj živi Anarhija!"

"Pozdravljeni, če berete to sporočilo pomeni, da nisem več na tem svetu. No, ne bodite pretirano žalostni, meni je prav tako kot je; ne obžalujem, umrl sem, medtem ko sem počel, kar je bilo po mojem najbolj prav. Branil sem najbolj šibke in ostal zvest svojim idealom pravičnosti, enakosti in svobode.

Torej, navkljub temu predčasnemu odhodu, ostaja moje življenje uspeh in sem skoraj prepričan, da sem odšel z nasmehom na obrazu. To je največ, kar bi si lahko želel. Želim vam vse najboljše in upam, da se boste tudi vi nekega dne odločili dati življenje za druge, če tega niste že storili, kajti le tako se spreminja svet.

Razliko lahko naredimo le tako, da premagamo individualizem in egoizem v vsakem od nas.

Vem, da so težki časi, a ne se predat, ne opustite upanja; nikoli. Niti za trenutek.

Tudi kadar zgleda vse izgubljeno in zla, ki prizadenejo človeka in naravo se zdijo nepremostljivi, poskusite najti moč in jo poskusite spodbuditi pri vaših tovariših.

Ravno v najbolj temnih trenutkih je potrebna vaša luč.

In zapomnite si, vedno, da „se vsaka nevihta začne z eno kapljico“. Poskusite biti ta kapljica.

Rad vas imam in upam, da boste znali ceniti te besede.

Serkeftin!

 

Orso,

Tekošer,

Lorenzo"

 

Madžarska: Novo politično vrenje

Konec decembra smo se v Črni luknji pogovarjali o tedanjih političnih mobilizacijah proti odkrito fašistoidnim oblastem na Madžarskem. Spomnimo: čeravno smo lahko na Madžarskem v zadnjih nekaj letih zasledili precejšnje število množičnih protestov, so bili ti do pred kratkim pretežno organizirani in vodeni s strani nevladnih organizacij oziroma opozicijskih parlamentarnih strank. V nadaljevanju prisluhnimo poročilu oziroma analizi, ki jo je na podlagi pogovorov z anarhističnimi tovariši na Madžarskem pripravila ekipa Črne luknje.

Mobilizacije v zadnjih mesecih so izstopale po udeležbi sindikatov in nasploh širših družbenih množic, katerih del so bile in bili tudi levo usmerjene študentke in študenti in nenazadnje tovarišice in tovariši iz anarhističnih oziroma avtonomnih levih skupin. Prav tako so bile na protestih tokrat neposredno na tapeti delavske pravice, avtokratska drža oblasti in njena medijsko-propagandna mašinerija.

Vzrok za neobičajno družbeno vrenje in množično jezo, ki se je izražala tudi v obliki nasilnih izgredov, je bilo sprejetje zakona, ki dovoljuje povečan obseg nadur in de facto podaljšuje delovni dan. Reakcije neukročene in mnogotere množice so se poenotile pod geslom: »Ne bomo sužnji!« Ljudem se je ta zakon, sicer zadnji v vrsti ukrepov, ki načrtno razgrajujejo še tisti minimum obstoječih demokratičnih in delavskih pravic, zazdel kot skrajno arogantna in ošabna poteza popolnoma odtujene elite in so ga spontano dojeli kot kapljo čez rob.

Za zdaj so se protesti na Madžarskem umirili, tudi zato, ker so sindikati z vodstvi posamičnih podjetij uspeli skleniti »gnile« kompromise in tako pomiriti vsaj del delavstva. Vseeno pa tovariši iz anarhističnih krogov poročajo, da so protesti prinesli marsikaj za Madžarsko novega, predvsem na ravni izkušnje, načina mobilizacije ter političnih posledic.

Kot prvo velja izpostaviti, da so protesti pojenjali ravno v trenutku, ko so na prizorišče vstopile opozicijske parlamentarne stranke in začele prevzemati vodstvo protestov. Vzrokov za ošibitev protestniškega gibanja je več: opozicijske stranke so šibke in neenotne, med njimi pa najdemo denimo tako skrajno desno stranko Jobbik in liberalne centristične stranke kot tudi dedinjo stare komunistične partije. Te stranke prav tako ne ponujajo konkretnih in kredibilnih političnih alternativ, nenazadnje so njihovi člani ponavadi klasični »aparatčiki«, ki so socializirani v duhu orbanističnega sistema. Opozicijske stranke so bile seveda deležne tudi močne medijsko-propagandne demonizacije, ki se ji same zaradi vladnega medijskega monopola niso mogle z ničimer zoperstaviti.

Avtonomno–anarhistično gibanje je bilo na protestih prisotno od samega začetka. Preko fizične prisotnosti in lastne artikulacije na letakih in transparentih so želeli doseči radikalizacijo protestniškega gibanja, kar naj bi jim po besedah naših tovarišev do neke mere uspelo. Kot primer navajajo klic po splošni stavki, ki je dobro odzvanjal med množicami. Tudi pod vplivom tovrstnega delovanja je več sindikatov z začetkom leta stopilo v stavko in uspelo izboriti boljše delavske pogoje in plače, a za splošno stavko, tako ocenjujejo naši sogovorniki, še ni zaresne mobilizacijske baze.

Radikalno levemu delu protestniškega gibanja se na samih ulicah ni pridružilo veliko ljudi, toda zanimanje zanje, tako zaznavajo naši tovariši, se je vsekakor okrepilo. Na ulicah je bilo veliko mladih, ki so nastopili zelo bojevito, pripravljeni so bili tudi na neposredne spopade s policijo. Ravno mladi naj bi kljub trenutnemu premirju na ulicah ohranili svojo bojevitost. Veliko se jih spogleduje z radikalno levimi idejami, kar je mogoče opaziti v povečanem številu udeležencev na dogodkih, ki jih organizirajo avtonomne in anarhistične skupine.

Avtonomno-anarhistično gibanje se organizira po manjših klubih po mestu, prek internetnih platform oziroma neposredno na ulicah. Omenimo naj, da redno organizira dva pomembnejša protesta: antinacistični protest ob neonacistični manifestaciji na »dan ponosa« v Budimpešti in protest za praznik dela pod sloganom "avtonomni prvi maj". Dobre povezave imajo tudi z drugimi levimi anarho-komunističnimi skupinami.

S temi spodbudnimi podatki zaključujemo kratko poročilo iz Madžarske. Čas je že bil, da tudi iz orbanovskega kraljestva pridejo kakšne bolj optimistične novice iz prostorov samoorganizirane in antiavtoritarne politike.

---------------

Živa sila

--------------

Najave:

1. Infokafana: Boj proti militarizaciji in NATO paktu med leti 2001 in 2003, [A]Infoshop, petek 22.3.2019 ob 20h

2. 13. let zasedbe tovarne Rog: koncerti, predstave, športni dogodki, skejtanje, piknik, veganska večerja itn.

3. Benefit veganska večerja za direktno socialno delo na Balkanski ruti, [A]Infoshop, torek 26.3.2019 ob 19h.

4. Komunal Trouble events: #ACAB, Jalla Jalla, sreda 27.3.2019 ob 20h, Jalla Jalla na Metelkovi

--------------

Nova epizoda B(A)D NEWS #20 (vsebina) je zunaj. Prenesi in poslušaj!

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ok.
Ampak za vse podzigovalce anarhisticnega trobila predlagam
obvezne vaje iz tekočega branja, Frido pa za mentorico.
Pismenosti narodu!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.