Komentiraj

»Vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni.« Resnikovo izjavo bi lahko morebiti (raje kot direktno moraliziranje v tekstu) brali kot (predčasni) odgovor badioujevskemu enemu, ki nastane iz dvojega. Lahko bi na eni strani govorili o izbiri, ki pravzaprav iz dvojega ustvarja nič ali eno, ali pa bi morali o govoriti o popolni negaciji afirmativizma 20. in 21. stoletja, o negaciji logike kapitala/deleuzijanizma (ne izenačujem obojega, daleč od tega). Je torej Resnik nov prerok kontinentalne filozofije, ki iz nečesa, kar je podobno brassierevemu nihilizmu, v bistvu ustvarja popolnoma svojstveno slovensko kontinentalno teorijo?