Komentiraj

Pozdravljeni,

najprej hvala RŠ, da ste takoj reagirali na dogodek v Trstu! Imam pa manjši popravek, saj se verjetno se po tel. nismo dobro razumeli, pravilni priimek dečka je Naseri (in ne Maseri).
K izjavi - vedno ko gobcam po tel. kaj pomembnega izpustim - bi pa rad dodal še slednje:

1. V ekipi socialnih operaterjev, ki smo zadnjih 5 mesecev na dnevni bazi živeli, delali in prijateljevali s 66 prosilci za azil, med njimi z M. Gulom, se složno strinjamo, da v njegovem primeru ne moremo govoriti o samomoru temveč o institucionalno sproženem umoru! Kajti, vse pristojne institucije (od Kvesture - ki je nek HQ mestne policije, do Oddelka za psihično zdravje - Diagnosi e Cure do občinskih oblasti) vedele in poznale njegov primer. A se nihče ni zmaknil niti za milimeter, da bi našel rešitev. Vse kar bi bilo potrebno je 5 minut časa birokrata, ki bi izpolnil nek obrazec in s tem odprl prostor za bolj individualni pristop k "upravljanju" vsakdana M. Gula. A jih ni brigalo. Pomembno je poudariti, da bi se temu sranju, ki se je zgodilo lahko izognili. Samo malo senzibilnosti s strani tehnokratov in do tega ne bi nikoli prišlo.

2. Ker smo tudi proti medikalizaciji situacij prosilcev za azil vsekakor nismo pritiskali in zahtevali, da ga vključijo v nek "psihiatrični program", temveč poudarjali, da je dovolj že to, da oseba dobi več intimnega prostora (npr. svojo sobo, saj je živel v sobi hostla kjer je bil nastanjen in si delil sobo s 15 ljudmi, ostale bivalne prostore pa s 65 ljudmi) in bolj individualen pristop, saj je program na katerem smo delali mi kolektivne narave v okviru katerega je bolj malo možnosti za dolgoročen individualen pristop... Med drugim smo tudi poudarili, da si tak nivo sprejema zaslužijo vsi prosilci za azil (a tudi brezdomni ipd.) in ne zgolj posamezniki "s težavami".

Hvala in lp,
t.