Komentiraj

Poglej v Bogastvo narodov (1776), kje se pojavi nevidna roka trga. Gre za to, da Smith piše o tem, da naj Angleži ne odpirajo tovarn v kolonijah, ker to ošibi položaj dela in dobička v sami Angliji (zagovarja torej protekcionizem in ne brezskrbno "rovarjenje" roke). Druga knjiga je zgodnejše njegovo delo The Theory of Moral Sentiments (1759), ki jo avtor zagovarja kot svoje najpomembnejše delo (vem, da avtor ni nujno merodajen). Glede svobode in enakosti morda začeti s pojmom "eleutheria" pri Grkih in tako v izhodišču pridelati razliko. Svoboda se seveda ne rodi z liberalizmom. Če je politika utemeljena v na-sil-ju, je svoboda (morda je prav ona moč) del problema, ki ni rešen, dokler obstaja politika. Tudi anti-politika ne opravi ničesar, svoboda je možna le v državi (homo sacer ni svoboden). Kaj pa, če je moč bistvo svobode in sila bistvo politike...oblast, last, slast..

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.