Komentiraj

Malo več podatkov s številkami glede globin (in dejansko omenjen podatek, da gre v tem primeru za peščenjak, ne za skrilavce): http://www.mladina.si/151521/moratorij-za/
"Strah pred hidravličnim drobljenjem v Prekmurju je sicer po mnenju strokovnjakov neupravičen. Po svetu je sporno predvsem drobljenje geoloških plasti skrilavcev, v Prekmurju pa je plin v plasteh peščenjakov, opozarja dr. Željko Vukelić z Naravoslovno-tehniške fakultete. »Plasti so bistveno „mehkejše“ kot pri skrilavcih drugod po svetu, zato imamo opravka z nižjimi tlaki frakturiranja in nevarnosti za onesnaženje vodonosnih plasti ni.« Pritrjuje mu tudi dr. Miloš Markič z Geološkega zavoda, ki opozarja, da so poskusne vrtine v Petišovcih globoke več kot 2500 metrov. »Razlika do najglobljih gospodarsko pomembnih vodonosnikov na območju torej znaša več kot 1500 metrov in do pitnih voda več kot 2000 metrov, skrajni teoretični vpliv hidravličnega lomljenja pa je po dobro preverjenih svetovnih izkušnjah največ 600 metrov.« Sicer pa je bilo v Petišovcih do danes opravljenih že več deset frakturiranj vrtin, prvo že davnega leta 1960. Vse brez negativnih vplivov."

Meni se zdi edino sporno, da tega plina ne izkoriščamo sami. Če seveda ni drugih nevarnosti.