Predvaja se
Zadnje komentirano
Primož
Tegla v penzijo? Upam, da mu bo kolektiv RŠ, kot je v navadi, kupil zlato uro. :)
mam
strupene samo peške, jagode jedel, pa še vedno živ, se mi zdi
poslusalec
A jagode od tise so strupene? jaz sem mislil, da so samo peske strupene - jagode sem ze velikokrat jedel, pa mi ni bilo nic.
korekcija
Ne spomnim se, da bi med obrambo Roga leta 2016 zasledila uporabo solzivca.
Lapsus?
Drugače pa top prispevek
POKI
Jap, zanimiv intervju. A bi se dalo Jaki kak povzetek naredit? Mogoče vsaj o stvareh, ki so povezanih s slovenci.
Komentator
RŠ je medij, načeloma se drži objektivnega novinarstva, v kolikor je to sploh mogoče.










Dosta više sa tim diskurzom.
Problem (v tem primeru) ni v tem, da ima znanost tovrstno legitimacijsko funkcijo, ki se napaja iz njenega posvečenega statusa v družbi, problem je preprosto v tem, da to, kar je servirala doktorica s SAZU-ja, ni znanost, ampak je nekaj takega kot "spontana filozofija znanstvenikov", o kateri je pisal že francoski uksoricidnež.
Humus, iz katerega tovrstna spontana filozofija raste, je sicer malo drugačna od tistega, ki ga je on analiziral, in sicer v sledečem: po Althusserju SFZ nastopi v trenutkih, ko znanost ne more premagati določene ovire in nastaja v času, preden se epistemološko dovolj izpopolni, da ji to uspe. V primeru doktorice s SAZU-ja pa niti ne gre za poskus premagovanja nekakšne ovire, temveč gre za ideološko avtomatizirano (kakopak ima tu neoliberalizem s sklopom degradiranja akademije, naravoslovne znanost itd. s subsumiranjem le-tega pod kapital ter temu primerno ključno vlogo) širjenje naravoslovnih znanstvenih postopkov na polje družbene realnosti, s čimer se doktorica s SAZU približa družboslovnim wannabe znanostim kot ideologiji. Včasih so tudi "teorije" diskurzov takšne wannabe znanosti. Fora, po mojem, je v tem, da je epistemološki prag, za razliko od utricidovih časov, toliko znižan, da se doktorici s SAZU-ja ni treba zatekati v filozofijo, ampak lahko prodaja svoja dognanja kot čisto znanost, čeprav gre, glede na družbeno funkcijo njenih ugotovitev, za paradigmo, ki je enaka spontanim filozofijam znanstvenikov in družboslovnim ideološkim vedam. Gre za svojevrstno mutacijo, pri kateri je potrebno biti zelo pozoren, preden kritiziramo znanstveni diskurz ali diskurz o znanosti, sicer se hitro zapletemo ravno v legitimiranje postopkov, o katerih teče beseda v prispevku, v nekakšno ideologijo. Vpliv znanosti ni takšen kot je bil pred petdesetimi leti in po mojem ni mogoče nasploh govoriti o njeni vlogi v zahodnih družbah, ko se gremo politiko in ko se gremo družboslovno teorijo.
Tako da ne mešajmo pojmov. Šele, ko razčistimo, kaj je znanost in kaj ni, se po mojem lahko pogovarjamo o svečeniški vlogi znanosti v naših družbah, in, magari, zavijemo v čisto filozofijo, morda po fenomenološko, ne vem, ne spoznam se na to.
Mimogrede, dolge noge so res kul, po določenih proporcih oblikovana stopala ravno tako, ampak ja, to nima veze s temo.