Komentiraj

Mislim, da gre tukaj v osnovi za globok epistemološki problem, ki ga ni mogoče zvest na nobeno postranskost tipa - "problem je samo v slabi razlagi, izzuzetosti iz konteksta, v poljudnem prilagajanju sicer neproblematične teorije, ipd." Ne gre tudi samo za "etični problem" potrjevanja obstoječih norm in če bi avtorica v raziskavi potrdila (na isti način) vsebinsko povsem druge teze, bi bilo to ravno tako (sicer manj in na drugačen način) problematično. 

Po drugi strani pa tudi humanistična delitev na sfero kulture in svobode na eni ter narave in nujnosti na drugi strani (in derivati le te) ni sposobna razložiti ničesar in  zapade v tip humanizma 19. stoletja, v aporije svobodne volje in determinizma, itd. 

Kar me nadalje na sploh najbolj fascinira pri raznih znanstvenikih, ki poljudno razlagajo evolucijo (glej mnogo You tube predavanj), je to, da se mi zdi, da ne štekajo enih najbolj enostavnih in osnovnih poant evolucije - recimo te, da se stvari spreminjajo. Vsako evolucijsko "dejstvo" (kot statistična analiza nekega trenutnega stanja) je lahko v prihodnosti povsem predrugačeno,... In s tem, ko ti potrjuješ neko stanje kot določujoče (to majo moški radi, tega nimajo), s tem enostavno vstopaš v (neko mikro) evolucijo neke spremembe in  reproduciraš (ali pa ne) točno te ugotovitve... Tko da, na nek specifičen način, gre tudi za preplet "etike" in "znanosti",... 

Sej tudi problem stereotipov nasploh ni ta, da ne bi statistično držali, ampak ta, da še bolj potrjujejo lastno resnico v prihodnosti. Torej fora ni v tem, da te "raziskave" kdo kaj prireja, ampak enostavno že recimo enačenje nekih površnih anketnih odgovorov, ki so vsi podani na ravni zavesti ("rad imam dolge noge"), medtem ko je za posameznikovo zavest dojemanje njene evolucijska vpetost velik problem, skratka te primitivne metode raziskovanja z neko dejanskostjo evolucijskega vpliva na izbiro partnerja nimajo nikakršne veze...

Se pa te "splošne resnice", ki seveda so še preveč resnične (to vsi vemo) in ki zgolj potrjujejo resničnost, zelo dobro prodajajo, tudi v preobleki znanstvenih ugotovitev... Zakaj bi faking rabil znanost, da bi potrdila to, da stereotipi držijo?    

Drugi problem je konstantno mešanje nekih povsem "metaforičnih izrazov" z naravoslovjem in statističnimi analizami, izrazov kot so lepota, bogastvo, družbeni vpliv, itd - kjer si vsakdo lahko predstavlja neke povsem druge konkretne stvari,...

Tudi recimo ločnica aktivno/pasivno (in vprašanje kdo zbira partnerja, kdo pa je predmet izbire) je enostavno vzeta iz novoveške filozofije in aplicirana na naravoslvoje, dejansko pa (vsaj pri evolucijski analizi izbire partnerja pri človeku) nima nobene razlagalne moči, pa nasploh pri sesalcih to s tem, kdo je aktiven in kdo ne pri paritvenih zadevah, to je zlo težko kam prit,... 

In nenazadnje, ne bi smeli pozabit, da evolucija ni enostavno neka običajna "naravoslovna teorija", ni je mogoče izenačit z biologijo ali kakšno drugo strogo znanostjo z izdelano metodo, temveč je teorija, ki skuša razložiti nastanek vrst tudi z uporabo metafor, konceptov, ki bi jih bilo potrebno natančno definirat in razmislit njihovo vlogo (razlika, boj za preživetje, strukturno mesto, naravna selekcija, itd.),... Na tej ravni bi bilo mogoče iskat neke "zakone, neodivsne od opazovalca", ne pa na ravni floskul o feminilni obliki obraza, itd. 

Skratka, po mojem bi lahko bila ta blamaža tukaj eden od znakov (tudi zato, ker sploh ni edina, ampak je to dost pogosta praksa danes v t.i. "poljudni znanosti"), da je  treba it k nekim osnovam, premislit same predpostavke in spontano prakso, ki se dogaja, ko se skuša razlagat sovplivanje evolucije in tega, čemur ponavadi rečemo "kultura"... To bi se mi zdelo bolj smiselno, kot polariziranje na zagovornike čiste znanosti in čiste avtonomnosti človeške kulture.