Komentiraj

Hja, seveda, samo isto po mojem velja za čist vsako skupnost. Sploh pa je, kadar se fajtaš za nek "cause" navzven, ta zagata še toliko bolj zamegljena, ker si že po defaultu bolj naravnan na to, da iščeš napake pri drugih ... kot jih zdele mogoče tudi ti pa jaz. Že nekajkrat sem premišljevala, da je pri nas veliko fragmentiranih skupnosti, ni pa dovolj enotnega gibanja. Zdej ostaneta, kolikor jst to vidim, dve možnosti: al greš spreminjat gibanje od znotraj, ali pa se izločiš in potem nekak ne moreš nič oziroma si odcepljen, hote ali nehote. Ta "sindrom", o katerem govoriš (nisem ga še sama doživela, ampak vidim to naokoli), ko se pari razdelijo, je pa med drugim najbrž tut posledica maloštevilčnosti, zarad katere se ena partnerka tudi samostigmatizira in izloči. Itak da nimam recepta, kako se s tem soočit, samo tko nekak razmišljam, da je "scena" tvorba, ki se nenehno spreminja in da jo lahko accordingly spreminja vsak_a posameznik_ca, zato se mi ne zdi najboljše, če odmahnemo z roko nad njo.
Seveda pa je glede na različne seksualnosti (in vse ostalo) že tako majhna scena nujno tudi zelo ... heterogena. Uh.