Komentiraj

Se kar strinjam s sodbo v recenziji. Mislim, da ni bil težava toliko koncert sam na sebi ... bolj kontekst (se pa zelo strinjam glede odsotnosti dinamike, kar je izraženo v komentarju nad mojim). Torej gre predvsem za to, da je umanjkalo nekaj izvenserijskega, kar bi morda lahko razumeli kot Rileyjevo kvaliteto. Zdi se kakor, da se je "razvijal" in "razvil" do že slišanega. Pa saj, če bi ufural izrazite repeticije (te so se v repertoarju v KŠ sestavljale v neko krpanko, se mi zdi - a je to nek poskus koraka naprej?) bi imel isti občutek. Pričakoval bi torej nekaj tretjega.

Ampak v resnici mi je koncert zelo sedel. Sem pa glasbeni laik (kar se bržkone vidi iz zapisa).