Komentiraj

Če najprej zarišem splošni okvir redakcije UR. Mislim, da obstajajo določene oddaje, ki na novinarski način in z dosti fascinantim in poljudnim diskurzom pritegnejo poslušalca (AK15, 5 za ŠOU, Lonnyverza, Pod Katedrom). Potem so pa tu oddaje, kot je KPU in recimo temu njeno nadaljevanje UniKompleks, kjer pa bi se po moji oceni moralo operirati z vsaj malo bolj razvejanim teoretskim diskurzom. S tem mislim, da je potrebna določeno notranja heterogenost v redakcijskem pisanju in da se ni nujno vedno prilagajat "Janezu" oziroma poslušalcu, da bo vsak tekst točno do potankosti razumel. Že to, da nekako razume, da se problematika ne tiče direktno njega in jo poimenuje, kot luftarsko itd. se mi zdi kot znak, da je razbral, da se tekst ne ukvarja s študenti in vsakodnevno prakso, ampak bolj z birokratskim ustrojem univerz, če poenostavim.

Potem se strinjam s kritiko, da določeni stavki v momentih izgubijo pojasnjevalno funkcijo. To je eno manko prostorske ovire 6ih strani, ki jih pripraviš za neko oddajo. Kot sam pa imam tudi določen tip diskurza v katerem tvorim problematizacije in iz katerega sploh opazim, da nekaj naslovim kot problem. Včasih se poeenostavitve enostavno ne da izpeljati do poljudnosti.

Vsebinsko: Prvi...Glede "spodbudb in zahtev" sem pojasnil zakonsko mehaniko. Mehanika gre v smeri: Damo vam to, da vas spodbudimo (akreditacija, samo-evalvacija,...), če boste naredili in šli v smeri tega (usposabljanje za trg, prilagajanje časa študija, strnjevanje študijskih programov). Mehanika zakona se mi ne zdi neka zavestna odločitev birokratov in točno določenega agensa, ali pač. Ampak gre bolj v smeri zagotavljanja vključitve v evropski sitem (mreže-okolja) univerz. Nevem, kako bolj poljudno to razložiti, kot tako, zdi se mi jasno.

Drugi glede monopola, pa ravno to, da ni nekega točnega agensa monopola. Univerze, kot take izgubljajo svojo funkcijo, kar se mi ne zdi čisto napačno. Kot same se v sistem evropskih univerz vključujejo s skrajševanjem časa študija s tem pa oblikujejo študijske programe, ki so kar se da okrajšani na določeno učbeniško podajanje in preskripcijo snovi. Tako se nato, na teoretski ravni to bolj pozna z določenim uokvirjenim problematiziranjem aktualnih problemov.