Komentiraj

da se vse, kar se ocita slovenski politiki, lahko ocita tudi kulturi. da se po drugi strani orodja, uporabljena za kritiko procesov v politiki, ne uporabljajo za kritiko procesov v kulturi. (najbrz zato, ker slovenska kulturna srenja ocitno ne zmore preseci dvojnosti svoje funkcije.) da se mi zdi to korenit problem in da mi je obstoj taksne dvolicnosti nadvse fascinanten. preseneca pa me naivna in enoznacna interpretacija mojega komentarja kot provokacijo, saj tukaj sploh ne gre niti za ksevt, kaj sele za zivadinova samega. predvsem me zanima, kako kulturna gerontokracija zlorablja obstojeco infrastrukturo, kako dusi obstoj in nastanek neodvisnega razmisljanja v podmladku, kako reducira znanost na hiso eksperimentov za odrasle in kako se temeljni problemi sodobnega kulturnega delovanja uspejo neopazno maskirati s pomocjo kapitala. skratka, mislim, da je tem za pogovor obilo. vprasanji sta edino – ali obstaja kdo na tem podrocju, ki je uspel uiti enoumju, in – ali bomo dovolili, da ta pogovor ostane na skromni ravni komentarjev spletne strani radia student? super oddaja drgac. lp